Strategie save so istemalkeren o artistke save so si len romane darhija si mujalipe ko sasuitnipasko rasizmo thaj seksizmo resarinasa te pučljaren len. Dikhindoj o pobutničeske identitetora save so ikljon katar historikane thaj sasuitnipaske vjavaharija arakha amen poimencar katar interseksikani diskriminacija kaj so sa gola identitetora maškar peste jekh jekhesa učaren pes thaj si biulavde jekh jekhestar, Gijate thaj o artistke khelen e poimencar rodi ki kombinacija klasasa thaj etnikano preperibe vakjerindoj kaj von naj gasave save so šelberipencar si sikade ko tasvirenge poftanja, prekal filmesko prožektori, ko teatroske phala thaj ko liljarutnipe.
Trujal o turlipa maškar ko kedina taro Afroamerikancora thaj Roma, ki natura taro angažiribe e dizutnengo sasuitnipe, lengi historija, mobilizacija thaj politikano organiziribe, arakhena pe ulavde similitetija kaj so o kapitalizmo zorarda o feudalnikane vjavaharija čhuvindoj len ko ulavdo hali. Kaja tema si ko interes thaj e Margaretake Matače, dersidejutni ko Harvard thaj romani aktivistka savi so phenel kaj o Roma thaj o Afroamerikancora katar lengere historikane šuruja si len jekha jekh droma sar thaj kaj si len barabarutni mareba. Sakana o arti sikavela o sasuitnipasko tasviri, kontekstora thaj čipote, šaj te dikhel pe thaj ko sikavipe minoritetenge kedina, save so ki arteski historija but hari si sikade realistikane thaj empatijasa. O baro pučarkeripasko projekto baš kale manušengo prezentiribe ki arteski historia kerde deš lila ko panč tomora telo alav The Image of The Black in Western Art.
O projekto šurarkerda ko 1960-ta berša sar džovapi e segregacijake ko Uniime Amerikake Raštre, a te da amen salde gogji kaj palo deš berša ano London ikerdilo o avgo Romano sumnalesko kongresi, kana i romani kedin, uniime thaj zorarkerdi, ki maškadžijaneski scena šurarkerda korkori te definirisarel peri politika. Ko gova procesi džanlo savali si i identifikacija thaj i analiza sar si sikadi i romani kedin ki arteski historia.
Ko palune nekobor berša sar so barilo o istemalkeribe e informacijake-komunikacijake tehnologie thaj o buvljaripe taro digitalnikane šajdipa, dikhlo si o bajroipe e platformenge, thana thaj egzibicie save si kreirime te pomovirisaren o arti thaj i kultura, numa thaj te prezentirisaren pe artistke thaj kulturnikane bukjarne. RomArchive, romano digitalnikano arhivi kerela te ovel diklo o Romano arti thaj kultura, ilustririndoj lengo džipheripe ki evropaki kulturaki historia. Prekal o paramisa save so korkori vakjaren o Roma, gola baš arti, politika, historia thaj baš o čhelalipa, RomArchivekerela jek dzanlipaski haing savi so šaj arakhela pe ko internet, mujalkerindoj pe ko stereotipora thaj predrasude arkasa kataro faktora. Avere rigatar, i platforma Romani Herstory dela than kaj so sikavena pe e džuvljenge resarina so si len romane darhija, sikavindoj lengo identiteti thaj butikeripe, resarinasa te kerel pe protonarativi okolenge save so si čute salde ko muršano ekspirensi ko romano dživdipe thaj kultura, katar so iklilo o evidenti te na ovel pe interes bašo džuvljane pučipa. Gndisarav kaj pobut manuša siklile te dikhen e Romanjen sar prezentiripaske objektora, numa but hari sar aktivnikane kulturnikane bukjarne. Bezehaske e Romanjenge sa panda si pharo te den andre ko kulturnikane industrie. Sakana ekskludirime katar tradicionalnikane alatora baš keribe thaj distribucija, pobut lendar kerena sa bukji ko biathinalo sektori so nekana kerela sa lenge pharipe ko lengo nadikhipe. Numa gova naj kaj o Romanja ni mukle džanlo kulturnikano barvalipe pala peste, vakjarel i Emili Herbert-Pontonier, inicijatorka e liparde platformake. Kate ka lipara thaj e Evropako romano instituto baš arti thaj kultura (ERIAC), jekhutni organizacija savi so phutrela than te prezentirisaren pes arteske resarina, trampibe kreativnikane ideje thaj barabarutno bajroibe maškar plesutno sajdipe prekal buvljaripe džanlipe thaj pozitivnikane tasvira bašo Roma. Trujal ko Berlin ERIAC sigende putarda pere thana thaj ano Beograd. Trujal gova kerdo si thaj digitalnikano projekto bašo nevevaktesko arti RomaMoma, inicijativa katar ERIAC thaj OFF-Bienale Budimpešta. RomaMoma kerl bukji sar forumi baš barabarutno promoviribe bašo avutno romano muzej baš nevevaktesko arti, than kaj so si inkludirime kherutne thaj maškardžijaneskere, romane thaj naromane artistora, kulturake ekspertora, sasuitnipaske vigjanale manuša thaj džene katar dizutnengo sasuitnipe.
Korkoroprezentiribe
O ERIAC bašo peste gndisarel sar baši feministikani institucija thaj kerda nekobor čhipote phandle romane feminizmosa. Gijate i pendžardi egzibicija telo alav o Romanja kerena i Evropa kerdi 2019. berš, moljakerdi ko diskursi feministikani thaj artistikani minsa thaj dijalogo. Ki egzibicija si prezentirime bukja kataro artistke (thaj jek artisti) katar Polanda, Rumunija, Finska, Slovačka, Bosna thaj Hercegovina thaj Bari Britanija, save so dije kontranarativora sa okolenge save so bangeste prezentirisaren e Romanjen, majbut sar viktimija katar lengi plesutni kultur, ačavdi palal thaj promiskuitetno, a savi so kreirisarda (thaj artikuilisarda ) na romani kedin – katar vigjanale thaj medijakere, dži okola kulturnikane – arteskere.
Ana Mirga – Kruselnička, teli direktori ko ERIAC, ko egzibicijakoro putaribe phenda kaj e Romanjen si le tendencija te dikhen korkori pes but poaver katar gova so sa o majoriteti manuša mangen te sikaven len. Oimidži katar gijate vakjardi Ciganka šelberšipasa konstruirisarda le o butipasko sasuitnipe. Prekal liljaripe, ko vizualnikane artija, a majgeči prekal politike, pučarkeriba thaj medie-e Romanjengi reprezenatacija oscilirisarda maškar romantizmo thaj hiperseksualizirime tasviri tari ‘Karmen’ dži tasvira katar romani vražarka, manušni so mangel devlenge, čorni. Kala sikaviba tretirisarena sa e Romanjen sar promiskuitetna thaj tromale, a ko jek vakti sasa phandle ki pumari tradicionalnikani kultura, thaj džipherel: Amenge e Romenge ja okola save so sasa len šajdipe te den tazdivi ko romane kedinako intimnikano dživdipe – džana kaj o čačipe si but poaver. O romanja si temeli ki romani kedin. Lengi rolja si la baro asari. Sar kulturake transmitora, von si lake inovatora. Golese thaj e romane kulturako ačovipe athinisarel katar o Romanja.
I Romani kedin sar thaj i butipaski kedin, kontinuirisarel i Mirga – Kruselnička, si kerdi trujal o rodi, a o Romanja arakhen pe butefundake diskriminacijasa, sar romnja, dženja save so preperen ko stigamtizirime etnikane minoritetija, save si ko majbaro riziko katar socijalnikani ekskluzija thaj čorolipe. Baš kava hali čuta len te keren patrijahalnikani thaj rasaki represija, a trujal gova thaj artesa, thaj sar ki čipota katar avera renkalie romnja ki svakodiveski mareba o Romanja kerdile temeli baš etapako keripe romano feminizmo sar muvmento mujal nanijamalipe. Goja šerutni rolja khelen la o artistke save so zoraleste artikulirisaren o perspektive katar nevevaktesko feminizmo thaj prekal pumari bukji badankerena strategije katar rasake thaj rodese nanijamalipa save so materijalizirisaren pe, badankerenpe thaj prezentirisaren pe prekal o arti. Ko gova čhani čhuven ko pučibe o patrijahalnikane strukture save so si kolenge kedina thaj pučljaren o tradicionalnikane rodeskere rolje, dela voj eksplinacija thaj džipherel: Gijate o romanja oven buntovnikora thaj revolučionerke bidarakere kerindoj turli čhanija katar presie. Lengi rezistencija bijanel hor hoši katar manušipe thaj mujalipe ko sa sasuitnipaskere thaj kulturnikane nanijamalipa.
Korkorokeripe
Sar džovapi taro sa vakjardo o arti istemalkerel pe sar rezistencijako than, than kaj so šaj te mujalkeren pe o hegemonijake narativora, a o artistke trujal gova khelen te šaj te crden len. Goja metoda istemalkerel la thaj i artistka Emilija Rigova katar Slovakija savi so vakjarol i ironija katar kolaboracija ulavde stereotipencar te šaj te ulavel save lengere kotora šaj te patosarel len. Voj si minsali kaj golesa šaj te rekreirisarel avera stereotipe, numa gova si zaruri te šaj gova te mutiril pe. O mutiripe (promjena) savo so avel andral, katar romani kedin, džanli si thaj baši artistka Delejn Le Bas katar Bari Britanija, savi so vakjarel sode si džanli i percepcija ko sa o digre, sose o stereotipe si čute ko sasuitnipe thaj kerde savore te gndisaren kaj džanena ko sam amen majbut katar so amen korkori džana. I Le Bas lija than sar artistka thaj kokuratorni ko solduj edicie taro Romano bienale, autentikano festivali kerdo bašo arti thaj kultura, kerdo pali vizija taro lako rom Damian Le Bas, savo so manglja te kerel fluidnikano festivali, lačhardo ko vakti thaj than. Gova sikada pe ulavdeste džanlo ki kale beršeski Bienaleski edicija kana o artistora thaj o artistke pumare bukja šajsa te sikaven len ki digitalnikani platforma, kerindoj len te oven dikhle savorendar. Thaj ko Venecijako bienale kerena pe egzebicie e romane kulturake kerindoj takati i romani kedin te šaj te prezentirisarel poro arti ki maškardžijaneski scena. I avgo romani egzibicija sasa kerdi 2007. berš ko pervazora katar 52. Venecijako bienale nevevakteske arteske, telo alav Našaldo dženeti, katar kustorutni Timi Džanhaus. Inkludirisarda o bukja katar romane artistora thaj artistke prezentirindoj transnacionalnikani, nevevakteski thaj aktualnikani vizija bašo gndipe ko romano ekspiriensi. Ko egzibicie save so kerdile bute artistken sasa len šajdipe te sikaven pumari bukji. Ko avutno berš, ko 59. ko niče Venecijako bienale e Polanda ka prezentirisarel i artistka Malgorzata Mirga –Tas. Voj ko kale beršeski Autostrada bienale ano Kosovo, barabar e lokalnikane romane kedinasa, prezentirisarda i bukji Herstories sikavindoj lenge memorie prekal lenge plesutne predmetora.
Thaj trujal negativnikane tasvira save so panda si kate, o platforme katar nevevakteske artora inkludirindoj thaj o bienala, šaj džipherdo te vazden o sikavibe e romane kedinako ekspiriensi thaj e romane kulturaki mol thaj te del profesionalnikano drom e artistonge thaj artistkenge. Gasave čipote keren savaktesko permanentnikano ačavip katar romane arteske bukja ko muzejeske programe thaj artistikane edicie resarinasa te pučljaren pe o kulturnikane thaj kreativnikane industrie save so kerena sasuitnipasko thaj klasako ekskluziviteto.
O Romano artestko muvmento si turli thaj sose astarel artiston katar sahni Evropa thaj sumnal save ko kerena bukjiko turli teme thaj istemalkeren turli alatora te aven dži peri resarin. Nekana o artistikane bukja thaj i politika učarena pe maškar peste thaj sa jek o artistke pumare leibasa than ko turli sumnaleske sfere , šaj te keren neve dijalogora bašo gova so si i percepcija, gova palem del šajdipe e sasuitnipasko nijamalipe ko neve čhanija te šaj te dikha amen ko sam. Numa, sako zaruri si te kerel ko gova ko so si majšukar ki peri umal ki te šaj te kerel pe kolektivnikani bukji. Na salde maškar amende, numa thaj averencar te šaj resara anglunipe, phenel i Le Bas. E platformako pašipe, o čhipote thaj o inicijative ko nevevaktesko arti e romane kedinake dela šajdipe te lel than ko publicirime diskusie, dendoj than bašo pučarkeribe sasuitnipaske thaj kulturikane pučiba, astarindoj šerutno than ki mesali kana kerela pe lafi baš plesutno tasviri ko publiciteti. Kaj o arti resarel but thaj resel dur, vakjarel thaj i Ildiko Nova, artistka savi so avel katar Ungarija, a adresasa ki Kanada, savi so o arti dikhela le sar phurt premal mudro, numa thaj interesnikano, instant dijalogo, resarinasa katar buhli publika pakjaipasa kaj gasavo katarzikano ekspiriensi anel dži pozitivnikane džovapora. Voj ki peri bukji Romani naratorka vakjarel: Najsem šukar ali ko koezisticijalnikano dživdipe, zoresa sem čuti ki segregacija, a palo gova mi mahala si peradi, predmeti sem bašo ilegalnikane paldipaske, meri kultura si lači baši modake inovacie, mere čhaveske si simantrekerdi leski edukacija. Sem li me te daral pe mandar ja o čačipe si bilačo? Katar poro ekspiriensi minsali si kaj si zaruri te ovel takati te šaj džuvli, te ovel ko kulturako butikeripe thaj ko artesko umal, sar thaj e džuvljenge deibe dumo kataro sistemi te oven funda ko keripe trampibe džanlipe thaj ekspiriensi.
I džuvljani bukji ki kultura si bidikhli na salde prekal rodeske turlipa thaj lovengo pokinipe numa thaj ko jekha jekh džanlo jazi kana kerela pe lafi bašo rodesko prezentiribe. O globalnikano raporti taro UNESCO telo alav Re|Shaping Cultural Policies 2018 (keripe kulturnikane politike 2018) sikavena o najekha jekh lovenge leiba maškar murša thaj džuvlja ko artesko thaj kulturako sektori, sar thaj gova so naj dikhlo thaj avazi so si le tendencija te zorarkerel e rodeski diskriminacija. Sar so potencirisarel pe ko Raporti, o turlipe ko kulturako sikavipe ka oven e džuvljenge biresle te na dija pe lenge šajdipe te len than ko sa umala taro kulturnikano džuvdipe, sar kreatorke thaj inkalutne thaj sar dizutne thaj hardžipaske manuša.
O sasuitnipe si gasavo, nanijamalo. Thaj te kerel pe diso, e artesko sumnal sikavela o sasuitnipe, naj lokho te ove Romani thaj artistka. Gova si sakodiveski mareba mujal o preziri ko sa umala. Gndisarav kaj si ulado preziri mujal o artistora thaj artistke generalnikane. Ki meri kariera sasa man šajdipe te sikavav artistikani bukji ko thana katar asocijativnikane artora, save so sasa katar trampibe thaj turlipe, ko kava fakti lija lafi thaj i Marina Rosele savi so avel katari Francija. E Romanjako egzotikano šarmi si pobut sikado, kontinuirisarel voj, thaj trujal gova so si pharo te ulavel pe prekal i historija o artistora dikhena sa len sar pere modela, ko čitrakeripe, sar te phene, majbut dela pe mesazo kaj so o Romanja si opoziti katar moralnikani džuvli. Gova narativi si le hor darhija ko arti thaj sasuitnipe, čuta e artistken te khelen simbolencar, mesažosa thaj ko agor pe badanesa, a sa gova resarinasa te kerel pe demistifikacija.
Ko but romane artistke o badani astarela džanlo pučipe, phenda i Luna De Rosa katar organizacijako timi e Romane Bienaleske, but lendar keren bukji ko performansengo umal thaj phanden o badani e sasuitnipaske kontekstesa savo so kerel lencar bukji thaj definirisarel le. O teme sar so si o pučipa e identitesa , rasa, rodi, seksualiteti thaj kontinuirime čhelalipe thaj ekskluzija upral okola save so ko sasuitnipe percepirisaren pe sar ‘avera’ but si džanle, sar egzampli o bukja katar Delejn Le Bas, sar thaj ko fotografie taro Valerij Leraj save so astaren duj pučarkeripaske ,umala portretora (identitetora) thaj thana (memorie).
Korkorodeterminiribe
Duplo diskriminacijasa kerel bukji thaj i egzibicija Romane Paramisa ko pervazora taro muzejesko projekto plesutne paramisencar savo so kerel lafi bašo tradicionalnikane molja thaj adetora, numa thaj baši tradicijako pharipe thaj rodesko najekhajekhipe. Gijate o Roma thaj o Romanja save so bešen ki Slavonija thaj Baranja, vakjarde pumari plesutni historija bašo džanle dživdipaske dakikora sikade digitalno ko 2019. berš. Maškar but paramisa arakhla pe thaj goja baši Snežana, jek katar pobut analfabeti Romanja, savi so bare takatesa ko lake palune bišberšipa lija te sikljol te hramosarel , Vedrana, avgo Romani savi so peri maškaruni frizernikani sikljovni prezentirisarda la ko maškaržupanijake mečija ja okoja e Jovanaki kaske so o khelipe del arka te ikljol ki rig e duplo diskriminacijasa savasa so arakada pe panda sar terni biprandime Romani. Ko pervazora e festivaleske baši tolerancija sebepi Maškardžijanesko dive bašo deibe godi ko holokausti, berš angleder ano Zagreb sasa prezentirime i egzibicija katari artistka Čija Stojka Rekviem bašo Aušvic kaske so bukja sasa lende katar belineski Galeria Kai Dikhas. I Stojka prekal po čitrakeripe tromarkerela o traumatikano deibe gogji bašo nakhlo vakti ko koncentrcijakere logora. Ani Kroacija zaruri si te lipara e Talita Jašarevski savi so čitrakerela sa thaj vajasarela sa majbut prekal edukacija ki maškaruni sikljovni baši Primenirime artija thaj dizajn ano Zagreb thaj i Mejrem Bajrami katari Pula savi so kerel bukji ki islameski arteski kaligrafija .
O kolektivi ISTA, telo savo so kerena bukji kupa džuvlja katar turli mioritetenge identitetora, kidime palo akharibe katar i artistka Andrea Kulunic, ko 2017. berš kerde publicirime kampanja kaj so ko avgo alav keren lafi bašo problemora kolencar so arakhena pes ki sakodiveski thaj institucionalnikani digra. Mangava o manuša te dikhen man sar sa e averen so bi dikhena, a na salde sar Roma, si ko plakati kaj so si sikade Romanja save so ki pumari angali ikerena čhave.
Identitetora crdime kataro norme, ki kaja čipota thaj okola Romanja (muslimanke,kale džuvlja, romnja so rodena azili), ovena objekto thaj meta baš čhelalipe savo so si ko athinalipe katar identitesko badanesko ulavipe, thaj džipheren kaj von, romnja katar kolektivi ISTA, dikhindoj kaj si džuvlja upreder saranda berša thaj ko gova o minoritetesko identiteti, majhari duplo phagela pe o averipe, hramosaren pumaro badani ko publicirime than vakjerindoj kaj nimangen te oven kotor katari tiranija katar statistikano konstrukti thaj ki pumari diz mangena te dživdisaren bi darako thaj ponižibe.
Istemalkerindoj po badani, pučarkerindoj thaj neutralizirindoj e identitesko mujalipe, Selma Selman, artistka katari Bosna thaj Hercegovina ki peri bukji Superpozicija savi so prezentirisarda la kava berš ano Zagreb, sikavela sar džuvli, Romani thaj imigrantka, šaj te ovel gova so rodel o envajarmento latar. I Selman ko poro ciklusi čitrakerina šajdutne mujalipa manifestirime katar gijate vakjardo ‘superpozicijako interseksualizmo’. Mere čitrakerina pučarkerena thaj neutralizirisaren o mujalutne thaj mujallafeske konceptora, dendoj šajdipe e publikake te dikhel o fluidi thaj o šajdipa katarkerde vjavaharija, thana thaj vakti. Von vizualizirisaren turli čhanija identiteteske reorganizacie, badani thaj kultura, vakarel i Selman.
Šukrikerindoj e džuvljane jakhake avgo drom si amen nevo dikhipe ko džuvljano sumnal, numa thaj kritikano pučljakeripe o džuvljano potencijali ki kulturaki bukji thaj uniipe. O artistke astarena te len than thaj no buhlo romano muvmento, anavjale von si kotor lestar thaj arteske arkasa negirisaren o patrijarhati thaj o diskriminiribe savo so hošisaren le andre ki plesutni kedin. Čuvena e manušen save so avena te dikhen lenge tasvira baši romani kedin, mujalkerena o stereotipe istemalkerindoj pumaro plesutno ekspiriensi, zoraleste vakjerindoj o perspektive katar nevo romano feminizmo.
Na raritetno lela than o diskursi bašo Romanja-artistke, sar thaj džuvlja artistke kaj so i etnikani thaj/ja rodeski komponenta phandela len ki lengi (arteski)bukji. Prekal pumaro vigjanalo thaj artesko keribe bukji, i artistka Barbara Bodi, katari Ungarija, džikaj kerasa lafi phenda kaj e butipasko džijani, akana, naštisarel te kerel turlipe ko artistikano butikeripe e artistenge save so si len romane darhija thaj naštisaren te keren lengo realnikano interpretiribe thaj inkludiribe. Lengo džanipe učarel o karakteristike katar romano likovnikano arti thaj autentikani smisla, upri funda taro tradicijake hainga, čivela pe ko vakjeripe o romane darhija ar naivnikano ko jek bilačo čhani peravel pe. Sar so pučarkerela pe e artistkake darhija, sa majbut ikljol lako etnikano preperibe savi so si upreder taro kvaliteti thaj e bukjako mesažo. Katar gova dakiko, o artistke sakana si klasificirime sar romane artistke. Ko gasavo čhani lengi bukji dikhela pe prekal etnikani vizija, dela phandin i i Bodi, thaj ki čipota kana si diplomirime profesionalnikane artistke.
Sar džipheripe goleske, i Rigova thaj trujal gova so si ko plitka nišanora sar romane teme ja romane materieistemalkerela pe o jekha jekh te šaj te kerel pe jek nevo badanesko sikavipe prekal arteski historija. Gijate o arti si ki funkcija sar rezistencija, džangavipe thaj redefiniribe o plesutno than, produktivno thaj pučarkeribasko. Kate i Le Bas pučarkerel: sakana vakjarav kaj sem artistka, meri bukji si la pobut sloja thaj saikerdi katar sa aspektora golestar so sem me, so si man thaj ponodoringate džav te hošisarav man ko kava sumnal. Sa gova astarel but bukja so si but pharo te čiven pe ko nekobor komponente.
Plesutno si o alusaribe katar sakova artisti thaj artistka mangena li ko gova so keren bukji te sikaven o antiromizmo sar so ko agor potencirisarel i De Rosa. Trujal gova so but artistke astarde te keren bukji ko gasavo čhani, kerindoj bukja save so sikavena e buhle publikake, resarinasa te kerel pe redefiniribe e romane kedinaki vizualnikani percepcija, numa thaj o politikane dikhiba, pakja kaj ka avel vakti kana o artistke ka oven salde – artistke. Gijate sar von korkori mangen.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
