Maja Jovanovič – ambasadorka romane kulturake thaj liljaripe

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    26
    Foto: SRRH "KALI SARA"

    O romano liljaripe thaj i romani kultura ki Maja Jovanovič, gajakina thaj profesorka  katar i Vojvodina, pendžarena pumare ambasadorka. Pere angažmanesa  thaj leibasa than ko pobut artistikane festivalaija thaj literaturnikane mečija kerela liparipe e romane hramarenge thaj gajakonge, tribine thaj liljarutne vorkšopora, pobut katar dešberša e drabarutnen thaj o strukakoro publiciteti e barvale kulturasa thaj čhibasa  so si la lakere džijane.  Manglem te promovirisarav mere dajako  hramome lafi  thaj ko jek te čiva I sama ko butipaske kedina baš džuvljano hramovipe, vakjarel i gajakina baš peri motivacija  thaj džipherel: ko gova čhani dikhava sa te crdav o stereotipe thaj o predrasude so si ko butipasko džijani , numa ko jek thaj te dav motivi e avere Romanjenge te keren bukji ki thaj pal peste te muken nišanora ko turli arteske umala.

    Ko lake biš berša butikeripe hramosarda pobut  čhavenge gilja thaj khamipaske gilja, a laki poezija si čuti ko štar korkorutne lilenge kedina thaj ko biš poezijakere zbornikora. Hramosarav katar mere dešefta berša, majangle sikavava sa me bare emocie prekal kamipaske gilja. Sakoja džuvli, sakoja  persona  ko po dživdipe hošisarda o mazunipe, dukh thaj o bitakati.Sakoja džuvli prekal peri kamipaski  paramis arakhel pe bukjencar save so prekal pumari  poezija sikavena len ko stihoja save so iklen katar o vilo, vakjarel kaja phirni gajakjina kaske so o gajakongo phirnipe anda lake pobut bare pursakora , sar so sig ova ko Maškardžijanesko artesko meči “Amico Rom” ko Lanciano ani Italija, Maškardžijanesko literaturakoro meči “Bronislava Vajs” ano Bukurešt, Sumnakai diploma baš baro džipheribe ki romane džijaneski kulturaki umal,Muzej e romane kulturake ano Beograd thaj angigaripe “Avgo virtualnikane  Olimpijadake 2020’2021 kolaja so si astarde teme phandle e čhelalipasa mujal o romnja, e Romengo sumnalesko dive, čhavorikane  khelina thaj avera.

     Kava berš dendo si lake o  Pursako baš dživdipaski bukji “Šaip Jusuf” savi so tradicionalnikane sebepi e Romane čhibjako sumnalesko dive del le e Romengo Kedipe ani Republika Kroacija “KALI SARA”.  Mange si kava baro pursako thaj gndisarav kaj kalesa si kerdo mange baro sajdipe maškar o baro numero pendžarde Roma thaj Romanja te ovav alusardi sar persona savi si nesar si đžanli baš i romani kultura, arti zhaj čhib. Trujal gova so hošisarav la sar kruna baš meri bišeberšengi  bukji, ko jek dikhav la sar jek bari dajatva baš meri ponodorutni  bukji. Dija man nevi balval ko dumo thaj šajdipe panda pobut te phutrav me phakha te kerav panda bukji,phenda I Maja Jovanovič kana ko Zagreb lija o pursako sebepi e romane kulturako dive.

    Sar misafirka  ki Liljarutni  irat e Alijasa Krasniči, savi so sasa kerdi jekhajekhe sebepesa  ki organizacija thaj ko than katar RKRK”KALI SARA” ikjardi ano Zagreb, sasa la šajdipe anglal i drabarutni publika te prezentirisarel pi poezija -khamipaski poezija thaj čhavorikani poezija.  Sakana si čalipe te ovel pe maškar phureder kolege liljarutne save so beršencar kerena sa bukji thaj pal peste mukle bare bukja, a jek katar bare romane liljarutne si o Alija Krasniči, vakjarel i Maja Jovanovič džipherindoj kaj ko leske gilja korkori pes pendžarela thaj  gova kaj lake stihora si sar e Alijaske stihora, numa thaj sar o stihora lake kolegaske Nedžmedin Neziri, kova so jeka jek lija than ki liljarutni irat sar misafiri katar jeka jek kovi so kerdilo katar  kolektivnikano deibegogji ko romane džijanesko buteberšengo phiribe , ki dajaki phuv Indija, ko kerdo nanijamalipe paldibe thaj sasuitnikani izolacija . Numa gova so šaj te notikjerel pe,vakjarel i Jovanovič,  si i nadestruktirime pakjiv, pakjaipe thaj khamipe so si amende  thaj sakana ušta thaj dža angle.

    Trujal nekobor khamipaske gilja, i Maja Jovanovič anglal i publika drabarda jek katar lake čhavorikane gilja save so khelavutne stihoncar ko rime si kerde baš čhave , a i inspiracija avili katar čhavorikani khelin. Anglal dešuduj berš dija ani bukji ki Fundavni sikljovni “Vik Karadžič ano Dernoje kaj so thaj avdive kerel bukji sar sikamni katar alusardo predmeti Romani čhib elementencar katar  nacionalnikani kultura thaj sar pedagogijakoro asistenti, katar so kerindoj bukji čhavencar arakhla nevi inspiracija. Svako dive šunava sar o čhave vakjaren so sa ulo lenge , khere, ani sikljovni, ko sune ja džikaj khelena thaj gova si mange bari inspiracija.Golese ko kala gilja šja te arakhel korkori  pes sakova čhavo, šurakerda i Maja Jovanovič o lafikeripe e čhavenge kolencar so kerela  bukji sako dive  sa panda jeka jekhe manginasa  thaj entuzijazmo sar o avgo dive anglal biš berš.Fundirisarda dramaki-recitatorsko sekcija savi so lel than ko but manifestacie  sar nišankeribe e sikljovnakoro dive, smotre thaj priredbe katar lokalnikano thaj regionalnikano džanlipe, a lakere sikle ko pokrainakere mečija trin droma lije avgo pursako thaj triumfiringe ko recitiribe poezija ki romani čhib ko duje beršenge kategorie čhave, thaj 2020. thaj 2021. berš lakere sikle lije avgo than ko komunakere smotre baš recitacie.

    Džipherdo kerindoj bukji čhaencar ko minsako vazdibe baš edukacijako zaruribe thaj astaribe džanlibe kolesa ka kerel pe iranibe ko romanjengo hali ko sasuitnipe. Generalnikano dikhlo  e džuvljengo hali naj lačo ko nijek sasuitnipe. Čače naj lokho te ove inovatorka ko toro than ,a gova si panda pobare rodipasa te avena katar majckno than kaj so sa panda si dar katar savo te si iranibe, katar komšienge reakcie thaj došarkeribe katar avera manuša. Ki meri bukji araklem romnjen save so pal peste si  len duj ja trin prandina, baro numero čhave katar gola prandina si thanakerde ko familie save so arakhena čhaven. Dikhava sa savo dživdipe si e daja, gasavo dživdipe si thaj lake čhaja, i aver čhaj thaj sa gova džal jek pal jekheste thaj dikhav sar te činavav sa gova. Dikhlem kaj si zaruri te ovel kolaboracija  e sikamnecar thaj e šerutnencar taro kolektivi andre ki sikljovni thaj buteberšengi bukji te kerel pe ki edukacija te šaj te kerel pe disave evidentora, vakjarel i Jovanovič thaj džipherel kaj ki edukacija zaruri si te oven inkludirime o čhave, o jerie thaj o institucie.  E čhavenge zaruri si te vakjerel pe so šaj taj sar te kerel pe dživdipaskere iraniba, soske gola iranuiba si šukar lenge, savi si i resarin katar gola iraniba thaj save si o šajdutne evidentora. Gova si zaruri  te vakjerel pe e jerienge thaj e avere dženenge ki familija, so naj lokheste te ulo lafi manušenge save so si bi edukacijasa, ni keren bukji, nigndisaren maj hor bašo dživdipe salde fizikano ačovibe ko than.

    Arkasa kataro kolektivi i Jovanovič kerel vorkšopija  thaj avdive dikhena pe o evidentora.  Dikhlem kaj te kamjabisardem barem jekhe čhajake te del pe edukacija, voj naj te ovel ko drom, naj te ovel zaruri te mangel devlenge, naj te ovel zaruri te prandisarel pe ckni thaj te oven la čhave. Ko dživdipe ka oven la rom thaj čhave, nuuma te ovel gova kana ka ovel voj hazri, kana pe edukacijasa thaj bukjasa ka ovel ekonomikane biathinali. E tikne beršenge prandina si baro riziko baši čhaengo sastipe, a e romengo sastipe naj ki nesavi lači digra, vakjerela amenge kaj keribe saste navike sar jek kataro teme ko vorkšopija thaj o aktivitetija save so kerena pe, sar so si sporteskere aktivitetija, folklornikani sekcija inkludirindoj thaj e dramaki -recitatornikani sekcija  thaj o leibe than ko turli recitatorenge smotre thaj turli priredbe.

    Pere plesutne egzamplosa  i Maja Jovanovič si lenge baro rol modeli. O deibe dumo thaj pedagogijake asistencijasa  baro numero romane sikle , save so katar sahno gendo ki fundavni sikljovni  kaj so kerel bukji, jek katar o trinorin, čivel len ko sikljovnakere dajatve  thaj ko sahnipe si la lengo pakjaipe. Golese o čhave ki laki sikljovni ni muken e edukacijako sistemi ko šovto ja eftato klasi so angle kerela sa pe. Nekana i sikljovni sar institucija ni kerela sa reakcija kana naj te avel ani sikljovni, gova phandela sa pe e romane tradicijasa. Khoni ni pučela sa soske ni avilo o čhavo, so ulo lese thaj kaj gelo. Avdive amen o sikamne reagirisara thaj ko majckno na avibe ki sikljovni thaj kera esapi o čhavo te irisarel pe ki sikljovni gijate so sa o čhave save so hramosarde pe ki sikljovni te agorkeren la.

    Baš  peri bukji čhavencar i Maja Jovanovič šaj te kerel lafi satoncar thaj žarosa ko jakha šukrikerindoj so o dživdipe dija la gasavo šajdipe. O lafikeribe baš lake aktivitetija thaj bukja save so manginasa kerela len ko poro dživdipe sar spikerka thaj žurnalistka ko lokalniokano radiotelevizijakoro programi, sar redaktorka thaj legarutni  ko dujesatenge emisie ki romani čhib “Krrlo e romengo”, mukljam len avere amare arakghibaske kale artistkasa.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime