Romani Herstory ja narativora sar kreacijake thaj rezistencijake thana

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    15
    Foto: Foto: instagram/Romani Herstory

    Pendžardo si kaj ano but phuva buvle ani Evropa i romani kedin sa panda arakhel pe socijalnikane ekskluzijasa, ckno aksesi ko kvalitetnikane sasljaripaske servisora ja edukacija, sar thaj o keribe takatora te arakhel pe bukji thaj šukar thanarkeripe. Ulavdeste sikavena pe o Romanja save so ki peri mareba te oven dikhle thaj šunde, nekana si ekskludirime thaj katar feministikane rote. Baš gova thaj avere temenge, kerdem lafi e Emili Herbert-Pontonierasa, pučarkeribaskiri romni thaj medijengi ekspertka baš francijake, belgijake thaj romane-manušikane darhija. Trujal i diploma baš filmengo butikeripe lendi katar Univerziteti Kingston ano London (Bari Britania), Herbet Pontonier 2019. lija thaj doktorati baš medie, kultura thaj komunikacija ko Univerziteto ano Liege (Belgija). Trujal gova so si la ckno ekspirienci  ko sasuitnipaske sepetke,  ko Internacionalnikano džuvljako dive,  voj putrel esapi ki Instagram platforma thaj del la simbolikano alav Romani Herstory savo so ovel than baš harne biografie save so vakjaren baš džuvdipasko drom e romane džuvljenge, heroine ja gola save so sikaven rezistencija ko stereotipengo adaptiribe.

    Gijate šaj te drabarel pe i paramis baš Pani Cinki, romani- ungarijaki  violinistka virtuozi katar 18. zamani savi so sikavela sa mujalipe ko džender konvencie/ideologie katar poro vakti ja Elen Čapman tamerka (krotiteljica) besna džanvarenge katar 19. zamani savi sasa pindžardi  telo alav “Madam Paulin De Vere, Rajoni  katar arslana”, numa thaj pal gova so si mudro persona savi so e džanvarencar vjavaharisarel pe ulavde kovlipasa, ko than te istemalkerel kamšiko thaj kaš. Kate si thaj o Romanja savencar so ulava thaj o avdivesutnipe sar so si i Ana Maria Crina , terni chaj katar i Rumunia, savi so mangindoj te del arka sa okolenge so si ko lako pašutnipe, pe praksasa katar paharni magija so beršencar dikhela sa te ovel so majšukar, pal gova  Erika Varga, pursakerdi modaki dizajnerka  katar Ungaria, phen e akterkake thaj muzičarkake  Simonida thaj Sandra Selimovič katar Srbija, i žurnalistka Hedina Tahirovič –Sjerčič, Gilda -Nensi Horvat  thaj Silva Aguero Fernandez, političarke, romanja katar vigjanale umala, avukatke, sportistke, hramarke…O Romanja ko but čhanija den pumaro džipheripe baš anglodžaibe pe kedinake thaj sar so phenel mi misafirka lafikerutni si but pozitivnikane ekzamplora numa naj but dikhle. I digitalno arhiva katar Romani Herstory dela naracija mujal katar goja savi so naj vakjardi thaj kosela e Romanjenge  bare džipheripa  ko sasuitnipe.

    Sar avilen ki idea te keren digitalno libroteka thaj so čhuta tumen te keren gova?

    Ko šuru naštisa te gndisarav kaj o proekti ka anel te ovel kerdi jek digitalno libroteka sar so si. Romani Herstory majangle šurarkerda sar Instagram rig ko mart 2020. Mi resarin sasa te kerel pe pučarkeripe, te hramosarel pe thaj te havljaren pe 100 Romanja save so dije man inspiracija thaj save so pakjava sa kaj ka den inspiracija averen. Ko gova vakti kerava sa bukji ko jek pučarkeripasko projekti baš romano džender aktivizmo thaj tamiribe identiteti katar džuvljani perspektiva. Togaj avilem dži ko pheja Pankov, Filomena Franz i Aranke  Hegi, thaj dav man gogji kaj gndisardem: Sar šajsa nikana angleder te  ni ašunav baš sa gola bare džuvlja?! 

    Pobut pučarkeribaske manuša save so ule paše dži amari khedin katar 19. zamani majbut kerena sa bukjako romano muršano ekspiriensi ko dživdipe thaj kultura, savo so dija evidento katar baro nainteres baš romnjenge pučiba. Thaj avdive si tendencija te sikaven amen sar sakanutne viktimija trendi ko bareder akademijakere thaj medijakere diskursora. Kana šurarkerdem kava proekto manglem te nišankerav i ideja baš amare ekspiriensija  kaj amaro ekspiriensi naj definirime sar bidikhle, diskriminacija thaj trauma. Amari kolektivnikani historija šaj te ovel jek katar o kamjabora, resarina, rezistencija, solidariteti…Palo berš divesa sasa jakhdikhlo kaj ni šel portretora našti sikaven o turlipe thaj o barvalipe savo so den o Romanja ano sasuitnipe, thaj golese kontinuirisardem te hramosarav! Numa manglem o projekto te džal majodoringate thaj te kerdol pe jek web rig savi so ka ovel ko jek thaj digitalnikani libroteka, numa thaj te del avera hainga sar misafirengi kontibucija  thaj lilengo hramovipe, tekstora thaj mediumeske materiala. Gova sa panda kerel pe.

    Tumaro pučarkeripasko  interesi si čuto ko polesko pučipe, kulturnikane turlipa thaj kulturnikane inkalija. Dži save avera džanlipa avilen džikaj kidenasa o evidentora thaj saikerinake trampiba baš o Romanja?

    Jek katar mngro majmanglo pučarkeribasko projekti sasa o esej savo so hramosardem le baš o Romanja, filmadžike, arkasa katar Evropako instituti baš arti thaj Romengi kultura. Čače phandija sa mngre pučarkeribaskere interesija ki jek bukji! Gndisarav kaj pobut  manuša siklile te dikhen e Romanjen sar objektora save so si prezentirimase, numa na thaj sar aktivnikane kulturake inkalibaske subjektora. Bezehaske e Romanjenge sa panda si pharo te den andre ki kulturaki industrija: sakana ekskludirime katar tradicionalnikane bukja baš inkalibe thaj distribucija, but lendar kerena sa bukji ko biathinalo sektoro so kerela sa te oven majbut bidikhle. Numa gova nivakjarel kaj o Romanja pal peste ni mukle baro kulturnikano barvalipe pal peste. Ko kava esej kerdem identifikacija 23 džuvljenge redaktorke save so preperen e romane kedinake thaj dav filmografija pobut katar 120 harnemetražake thaj lungometražake filmora, režirime maškar 1981. thaj 2020. Ladžo si so kala filmora naj pendžarde thaj lokheste te oven aksesime.

    Džana kaj gova so najdikhle thaj so nilen than ko ulavde bukja, zorarkerel e Romanjengi sasuitnipaski ekskluzija phandlo but ckne digrasa katar sasuitnipasko lachipe ko romane kedina, thaj kaj o  Romanja  šaj te khelen džanli rolja ko peravibe o stereotipora thaj najekajekh hali. Tumen korkori phenden kaj ko romane džuvlja nikerdol pe lafi baš naipe pozitivnikane ekzamplora, numa gova so naj dikhle.

    Kerel bare frustracie sakana te konfrontirisaren tumen jekajekhe stereotipencar – kaj o Romanja najzainteresirime baš edukacija, kaj nikeren niso baš sasuitnipe… Va, o aksesi dži ko formalnikano educiribe  ačol marebako than bute Romane čhajenge thaj romnjenge. Numa bi te dikhel pe ko akademikano šajdipe, o Romanja si džanlo kotor katar evropako sasuitnipe – sar dizutne, artistke, vigjanale persone, liljarutne, aktivistke, ko but čhanija dije piko te keren pumari umal majšukar. Salde golese ni šuna. I digitalnikani arhiva si la resarin te del proto-narativi  thaj te crdel kaja destrukcija thaj kosibe.

    Save si e Romanjenge reakcije, numa thaj katar majbuvli kedin, baš kaja digitalnikani libroteka savi so kerden la?

     O reakcie si pozitivnikane, panda katar šuru! Mangav te oven man bahanora  ja rekomndacie katar avera Romanja, gova kerel ma te vazdav man kana sem but chini (umorna) ja kana našalav motivacija. Gova del jek minsa golese so kerav bukji, kana dajek ulavel  vakti te vakjarel kaj si lošalo kana drabarel kala paramisa.

    Nesave Romanja mangenasa but te džanen ko „garavel pe“ pali romani historija. Sakana manglem o projekto te ovel kerdo ko Romanjengo džanlipe thaj sa lenge resarina – meri buki si salde te hramosarav lenge.  Mi resarin naj te ovav  influenseri ko sasuitnipaske sepetke, na kaj si gova bilačo, numa mange si džanlo te kerav salde te ova dikhle sa amen, me nimangav te personificirisarav goja mareba. Numa, haljovav soske si džanlo nesave manuša džanen ko ačol pal gava projekto. Golese dikhav te arakhav jek balansi thaj te dav nesave detaljora savencar so me ka hošisarav man lačeste, te šaj o avera Romanja te džanen kaj Romani Herstory si than, kerdo lenge katar jek lendar.

    Zaruri si te phenav kaj nesave Romane murša dije man baro dumo, dikhlo ko sahnipe ni kerde but bari komunikacija e projektesa! Šaj gndisaren kaj naj te ovel len šukaravipe? Anavjale, mangav te inkludirisarav pobut murša  ko projekto sar egzampli blog kotor, kaj so čuvav avrune bukja.

    Ki digitalnikani libroteka Romani Herstory šaj te drabaren pe romane džuvljenge harne biografie, sar thaj  turli hainga katar romano džender aktivizmo. O medie thaj o arti sakana dije arka ko keribe o tasviri e romane džuvlipaske savi so ja fetišizarel e Romanjen, ja kerel lenge diskreditiribe. E romanjengo leibe than ki popularnikani kultura kerdili li majšukar  thaj sode si džanlo o turlipe  katar džuvljano narativi savo so del arka ko putaripe kava pučibe  thaj o zaruribe katar koncepteski rekonstrukcija e romane thaj e džuvljane identiteteske?

    Nigndisarav kaj e romanjengo leibe than si kerdo beršencar  but majlače. Thaj ponodorigate sakodive arakhav man stereotipencar thaj esencijalnikane sikavibasa katar amaro ekspiriensi – si li gova ko ekrani ja ko gazete, sar egzampli. Numa but mangav te dikhav so ka ikalen ko berša so aven o terne artistke, filmadžike thaj dramaturke sar so si  Aline Serban, Mihaela Dragan, Lisa Smith, Vera Lackova  ja  Laura Halilovič

    Zaruri si e terne čhaen te sikava kaj o medie si šajdipe baš profesionalnikano drom – gova ani Ungaria kerel le jek aver filmadžika Katalin Barsony, prekal Buvero kampora kaj so o terne čhaja sikaven pe te keren naracie, žurnalizmo thaj te snimisaren dokumentarnikane filmora. Zoraleste pakjav kaj o reprezentiribe si pučibe baš socijalnikano hako. Sa džikaj dikha amaro eksperiensi teli prizma katar stereotipora thaj klišea,  ka kera takati baš amenge te gndisara pozitivnikano. 

    Ko jek tumare hramome bukja hramosarden kaj i Esmeralda lija pe vastende o internet thaj palem lel po than ko astali. Tumen sen Francuzinka  romane darhencar, a o Viktor Igo thaj O erzeri ki khangeri Notre Damesi šukar  pendžarde thaj deskriptirime sar klidutno teksti ko francijako liljaripe. Ki goja smisla sar si nišankerdo tumaro čhavoripe thaj save si tumare memorie katar gova vakti?

    Gndisarav kaj e Esmeraldasa si man vjavahari katar kamipe thaj nefreto! Sasa man 10 berš kana e Diznieski adaptacija sasa mukli ko bijoskopora, numa majbut nišankerda man o lil savo so, sar so phenden, vov si  šerutno teksti ko francijako sikljovnako programi. E Igoski haingali deskripcija e Esmeraldake si turli katar amenge pindžardo amerikako pandani. Jeka jek si but seksualizirime thaj si sikadi ko egzotikano čhani, numa ko romani e Esmeraldako lačipe si nattidža katar o fakti kaj si voj terbijatlime sar Romani, numa voj gova naj sose si čordi kana bijandili. Sar čhavo, gova sasa mange but konfiznikano thaj vazdija mande i ladž katar mngro romano identiteto. O romani si but rasistikano thaj e Esmeralda ni lav sar egzampli. Numa voj sasa jek katar o persone kasa so me ko čhavoripe kerava sa man jek,  thaj panda vazdel man lako baripe thaj merameti.

    Kana sema ckni chaj, mi familija but drom trampisarena sa o apartmanora thaj sasa mange but pharo te arakhav neve amala. Anavjale, sakana sema maltretirime ki sakoja sikljovni kaj so džava sa. Gova kerda man te ovav but ladžutni, invertno thaj te na ovel man pakjiv. Džanav kaj kava beršencar si but pharo baš terne romane thaj sinti čhavenge. Ni jek katar me jerije ni agorsarda sikljovni, o solduj mukle i sikljovni anglal pe 16.berša. Siklilem te drabarav kana sasa man 5 berš thaj hava sa e lila, dendi dumo katar me jerie save so mangena sa lenge čhave te resen majbut ko dživdipe katar gova so von šajsa te resen. Amari majangluni percepcija baš o sumnal šaj te kerel pe palo lila save so drabara len, te šaj o čhave te dikhen o čačutno sasuitnipasko muj ani literatura savi si anglal lende. Bi  manngava te dikhav majbut pozitivnikane sikavipa katar romani historija thaj kultura ko liljaripe baš čhave te šaj amare ckne čhave te arakhen ekzamplora save so ka ujdisarel lenge. Sigende o Tajo Avosusi-Onutor germanijako sinti giljavutno, filmadžija thaj aktivisto, ikalda lil  ki germanijaki čhib telo alav Jekh, Dui, Drin. Freundinnen in Berlin.  Sikavel avantura trine ckne romane/sinti čhaenge thaj si but lači paramis – jek gasavo lil majbut bi dela sa man takati te drabarav ko than katar O erzeri ki khangeri Notre Dam!

    Save sasuitnipaske platforme istemalkeren baš saikerengo trampibe thaj sar komentirisaren  o anglunipe katar sasuitnipaske sepetke baš Romanjengo leibe than, sar thaj lengo majbaro vizibiliteti? Trujal gova minsale sen thaj kaj but Roma naj len aksesi ko komunikacijake tehnologie ja zaruri si lenge digitalnikano sikavibe te šaj te istemalkeren o sasuitnipaske medie.

    Majbut saikerina ulavava ko Instagram, numa sigende kerdem thaj esapi ko Twitter. O sasuitnipaske medije dije šajdipe ko Romanja te keren pe neve čhanija aktivizmo thaj konektiribe avral katar phuvake simantre. Korkori me but siklilem katar o konektiribe e Romanjencar, avere nacionalitetesa thaj avere kedinencar, sa gola virtualnikane amalipa dije šajdipe sa majbut te barvardol mi bukji, numa thaj mo dživdipe. Astarindoj kala virtualnikane thana, sikava kaj amari egzistencija si bare džanlipastar ano sumnal so zamanencar sasa uštado. Keribe lafi katar nefreto ko sasuitnikane sepetke ačol čačipe butedere  amendar thaj gova šaj te ovel but pharo, numa me pakhjava kaj o sasuitnipaske sepetke šaj te oven katar baro istemalkeripe alati – baš edukacija, minsako vazdipe thaj keribe solidariteti.

    Džanav kaj but  Roma ko sumnal naj len kompjutera  ja internet akseso ko pumare khera ja šaj naj len ni khera sar so si o egzampli katar o familie save so dživdisaren ko naformalnikane mahale. Anglal i pandemija katar Covid-19, sema majaktivirime ko tereni thaj džanav kaj gova šaj te ovel but phare, a nekana thaj čhelalo čačipe ko vjavahari e „digitalnikane aktivizmosa“. Golese minsali sem savo simantrakeribe si man e projektosa sar so si Romani Herstory. Ko paluno vakti kerav takati te arakhav love te šaj te štembilisarav edukacijako lil ko pobut čhiba baš terni publika te šaj o romane čhave thaj  tinejdžera, a ulavdeste čhaja save so naj len aksesi ko komunikacijake tehnologie te šaj te sikljon baš o Romanja save si prezentirime ki arhiva.

    Sar šaj te inkludirisarel pe ki bukji ki digitalnikani libroteka thaj so šaj te kerdol  resarinasa te kerel pe iranipe?

    Keren biltenesko esapi: ulaven tumare mangle „paramisa“ ko sasuitnipaske sepetke, keren donacie ki platforma, te šaj, te šaj te den arka e lokalnikane kedinenge save si kerde katar Roma, save so keren bukji ko Romanjengo thaj romane čhajengo educiribe; dikhen @romani.herstory  ko  Instagram – gova del arka te ovel dikhlo o projekto thaj te barol. Gijate, den dumo kale fantastikane džuvljenge: kinen lenge lila, lengo bašalipe, lenge umetnikane bukja! Mangava ki arhiva te inkludisarav majbut romnjen save so korkori keren bukji sose si but lendar talentirime thaj bukjarne Romanja save so keren pi bukji thaj zaruri si te oven dikhle.

    Save si Tumare planora baš avutnipe? Si li tumen ko plani te buvljaren i evidentengi baza neve projektoncar?

    Romani Herstory si arhiva savi so panda kerel pe, sa jek barol thaj ničale perel pe neve saikerinasa thaj pakjav kaj ka dikhav sar i baza katar evidentora so ko avutno vakti ka barol thaj ko jek pakjav kaja ka ovel ko pobut čhibja, inkludirindoj thaj romane. Mangav te kerav kampanje te šaj te kidav love  baš i platforma, na salde sar than baš salde nišankeribe numa thaj baš edukacija, minsako vazdipe thaj deibe dumo e kedinake.

    Numa pakjav thaj ka kerav ,teloprojektora, sar edukacijake lila sa angleder lipardem len. Si man suno baš režija te kerav harne animirime serie save so ka oven baš sa kala bare džuvlja: o animirime filmora si but kuč te keren pe thaj lengi produkcija, numa si but majbare aksesosa thaj si len pozitivnikano asari pral i terni publika. Pakjav kaj ka arakhav kolaborantora thaj partnera save so ka den man arka kava suno te kerav le čačipe.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime