Ko liljarutne rakja ikjarde 6.novembro 2023.berš ko pervazija katar Divesa e romane kulturake thaj o nišankeripe e romane čhibjako Sumnalesko dive ko Romengo Khedipe ani Republika Kroacija “KALI SARA” ko misafirliko sasa trin pendžarde misafia avaldan – Neždet Mustafa, Sofija Zahova i Fred Taikon. Ko avgo kotor tari rat, o Neždet Mustafa, eks ministeri ki makedonijaki radži thaj dizjako šerutno ki komuna Šuto Orizari. Ko lafikeripe e Majasa Grubišič, legarutni e Romane edukacijako-kulturako centro ano Zagreb, prezentirisarda po sigende ikaldo lil O Roma thaj antidefetizam, džikaj ko dujto kotor, majanglal i Sofija , pučarkerutni katar islandesko Instituto baši jabandžienge čhibja Vigdís Finnbogadóttir, dija jekh generalnikano dikhljaripe ko romano liljarutnipe thaj lake nišanija, a pal gova ko lafikeripe e Fredesa Taikon, Švedijako liljarutno thaj žurnalisti, e publikake prezentirisarda leski buti.
O lil Roma thaj antidefetizam, ikaldo 2023.berš ano Skopje , si politikano dživastesko lil savo so iklilo katar e Mustafasko buteberšengo ekspiriensi ki uči politika. I politikani kariera šurarkerda la ko 1991.berš fundirindoj i avgo romani partija ki Makedonija PCER ja Partija baši sahni Romengi emancipacija. Palo trin berš ki pozicija redaktori e romane emisijake ki Makedonijaki radiotelevizija, 1996.berš ovela dizjako šerutno ki majbari romani kupatni ki Evropa, komuna Šuto Orizari, kaj so sasa sa dži 2002. Berš. Katar 2004.berš sasa generalnikano sekretaru ko Romano evropako forumi ko Evropako Konsilij ano Strazburg, a i majuči digra e Mustafaski ki kariera sasa i funkcija ministeri bi portfeljesko. Ki makedonijaki radži katar 2008.dži 2017. berš.
Ki liljarutni rat o Mustafa sar trin klidutne elementora ko romane politikako keripe liparda i edukacija, jekhipe, thaj i demokratikani participacija. Sar so liparda, i demokratija sar politikano sistemi sakoneske del šajdipe te šundol lesko politikano hango. Ko jekhajekh vakti, khoni naštil te resel niso bi hangosko, a o Roma zaruri si te pendžaren kaj lengo hango si le baro takati. E Romengi pozicija o Mustafa komparirisarda e marebasa so keren la o kale manuša bašo pumare politikane thaj dizutnenge nijamora , ulavdese i mareba telo šerutnipe katar Martin Luter King thaj leski vizija kerdo ki fraza’Si man jekh suno’(‘I have a dream’).
Baš gova, o Mustafa phenda kaj o Roma naj niso te kamjabisaren te keren sa pumare vizie thaj resarina.Trujal i mareba mujal jekh vrsta antidestrukcija, o Roma ko pumaro politikano drom zaruri sit e pendžaren kaj lengo bajroipe ko baro kotor athisarel korkori lender thaj o problemo zaruri si te roden le na averende ja ko trita riga, numa korkori peste.Gova katar jekh rig inkludisarel investiribe ki edukacija te šaj te zorarkeren pe sa o relevantnikane aspektora baž romengi emancipacija, a katar aver rig zorali mareba baši plesutne interesora , but majzorale katar akanutne, sar so poentirisarel o Mustafa, o roma si rezistentna ki rezistencija, ja avere lafencar vakjardo, but si pasivna. I resarin si, konkludiril o Mustafa, o Roma te istemalkeren o demokratikane alatora thaj te kerdon modernikane Roma thaj katari perspektiva politikane thaj dizutnenge nijamija te oven jekhutne e jekhutnencar.
O dujto kotor katari liljarutni rat phutarda la i Sofija Zahova harne prezentacijasa baši o romano liljarutnipe. Ulada la sar lila thaj publikacie kaj so o Roma thaj/ja save si ki romani čhib, save so maškar aver, lengo istemalkeripe, si e romane publikake. Historikane dikhlo, o vakti katar 19.šelberšipe sa dži Dujto sumnaleski mareba nišankerdo si avgo ikalde autornikane lila. Ko dujto kotor katar 20.zamani sa majbut ikalen pe lila katar romani kultura thaj folklornikani romani gragja, a ko dešberšipe katar 1990.dži 2000. berš angigaripe i romani kultura thaj e liljarutnipaski buti thaj raštrako deipe dumo te ikalen pe romane publikacie, ovena klidutno faktori ko bajroipe e romane liljarutnipaske.
Katar gova vakti sa dži avdive, ikalde si thaj si promovirime but lila ko internet platforme. O periodiziripe savo sikavela učo nivelo katar romane liljarutnipaski produkcija thaj vakjerindoj pendžarde romane liljarutne thaj i liljarutni Zahova sikavel mujalipe, sar so phenel, zablude save so si avral, ki na -romani populacija: kaj o Roma si rezistentna ko educiripe, kaj lengi mujeski tradicija kerela zijani ko hrmovipe, kaj e Romen ni interesirisarel i historija, kaj e romane kedina si ahistorikane, i romani kultura si patrijahalno baši džuvljani liljarutnipaski buti.
Palo generalnikano dikhljaripe ko romano liljarutnipe, i Zahova moderirisarda o lafikeripe e pendžarde romane liljarutnesa thaj aktivisti katari Švedija, Fred Taikon. O Taikon fundirisarda o romano kilturakoro centro ko Stokhlom, jek katar o fundavne e magazineske É Romani Glinda, auktori si bute lilenge baši čhave thaj lija duj bare pursakoja ani Švedija– “Illis quorum”bašo lesko butikeripe ki švedijaki kultura, edukacija thaj ko sasuitnipe thaj Pursako “Raul Valenberg” savo so palo egzamplo katar švedijako diplomati savo so ko vakti katar dujto sumnaleski mareba arakhla milja Jaudien kataro mudaripe, dela pe poedincinge save so kerena mareba baši nijamengo arakhibe e kedinenge so si ko bilačo hali.
Sar šerutni karana so kerda te lel o drom ko liljarutnipe thaj ko aktivizmo, o Taikon liparda pe papo, pindžardo romano aktivisti Džon Dimitrija Taikon thaj Erik Ljungberg, na-Rom savo so lungo berša dživdisarda Romencar thaj upral gova ekspiriensi kerda i gramatika thaj lavzako ko kalderaško dijalekti ki romani čhib. Trujal lende ki mareba baši romenge nijamora, o Taikon kerda lafi thaj baši o čhani savo so maškar o Roma pali Dujto sumnaleski mareba kerela sa pe e edukacijako procesi, baši gova sar pendžarena sa pe o Roma e romane čhibjasa thaj kultura ani Švedija, kerda lafi bašo magazine E Romani Glinda savo so palo 19 berša akana ka ačol te ikljol sebepi nanipe finansie thaj institucionalnikano deibe dumo.
