Dzi 1991 berš o Vukovar sasa jek katar majprosperitetnikane diza ano purane raštre. Kaja barokno diz kerdili ko khuvipe e lenake Vika ko Dunav, ko manušengo hramovipe ko 1990 berš sasa le 85 milja manuša thaj vakertuke jeka jek sasa vi Kroatora vi Srbora , baro numero nacionalnikane minoritetora, majbut Madzara, Slovakora thaj Rusa. Numa e Vukovareski opsada katar JNA thaj paraaskerenge kedina ko Patrijako maripe sa drastikane irisarda.
Maripe baš Vukovar
E dizjaki opsada šurakerda ano avgusto 1991 berš thaj ikjarda 87 givesa. E numeroske katar 36.000 askera katar JNA thaj katar paraaskerenge dzene mujal iklile 1.800 dzene katar Korpusi katar nacionalnikani garda (KNG) thaj volontera, dzikaj upral Vukovar ko give perena sa 12.000 proektila. Palo dizako peripe, 18 novembro, lija te kerel pe etnikano užaripe sa golenge save so naj srbora, majcra 20.000 manuša si paldime, a majbut katar milja askera thaj civila si kerdo masakri thaj si mudarde, inkludirime thaj o ratvakerde katar vukovaresko hospitali. But sa panda si hramome sar našalde.
E Vukovareski opsada so kerdili sasa majphari thaj majlungo maripe ani Evropa palo agorkeripe o Dujto sumnalesko maripe. Palo lesko peripe O Vukovar ulo avgo evropaki diz savo si si dzi temeli si peravdi palo 1945 berš.
O arakhibe thaj o peribe e dizjake ko Dunav asarel ulavdo than ki kolektivnikani minsa ko kroacijake dizutne. Bilače snimke katar peravipe thaj masakra save so sikadile kerda baro mazunipe ko publiciteti. Thaj agive palo tranda berš katar gola čipote, bute Vukovarconge si bidzanle lenge jazie, a i diz savi so nevarkerel pe kerel takati te arakhel o but kišlo sansari.
Memorijalnikane lokacije e dizjake Vukovar telo jek institucija
Te šaj te arakhen pe sa o čipote e generacienge save so aven, 2013 berš ulavde činavibasa katar Republika Kroacijaki Radzi, fundirisajli i Publicirime Ustanova Memorijalnikano centri Patrijako maripe ano Vukovar. Šerutni misija kale ustanovake si te arakhel pe o memorie katar Patrijako maripe thaj e Vukovaresko arakhipe prekal memorijalnikane, edukacijake, vigjanale, turistikane thaj maškardzijaneske bukja.
I ustanova kerel bukji nekobore memorijalnikane lokacienca ano Vukovar thaj trujal leste: memorijako kher ko viktimengo ploštadi Ovčare, memorijako kher kroacijake hiroja ki Trpinsko ulica, e hangarencar ko Velepromet, e hiroenge kheresa Lužac, e trušulesa ko Lužac, maškarune trušulesa, o memorijali ano Bogdanovci, memorijako kher salvacijako Drom –mumuruzno drom, memorijako nišani Sotin Skeder, o lipardari so se vazdimo baš deibe gogji ko mudarde 12 policajcora ani mahala Borovo, memorijako nišani bare limoreske Nevi ulica thaj Memorijalnikane limorenge e viktimenge katar Partijako maripe.
Ulavdi sama del pe te nišankeren pe dzanle datumora, objektengo menadziribe thaj arakhibe, kidipe thaj arakhipe artefaktora katar Patrijako maripe, hazrkeripe thaj ničale themako lačaripe, thanengo lačaripe thaj opemibe e memorijake thanenge, revitralizacija thaj modernizacija e eksponatenge čute andre thaj avral. Ko sklopi e memorijalnikane centroske šaj te dikhen pe nekobor egzibicijake lačaripa ja lokacienge rekonstrukcije sar so si i egzibicija „Maripe baš Vukovar“ thaj i egzibicija pešadijako šastralipe savo sasa istemalkerdo ko Patrijako maripe thaj rekonstrukcija e srbijake koncentracijake logora „Stajićevo“ thaj „Begejci“.
I vizita ano Vukovar si jek katar aktivitetora ko sikalanake kurikulumora e siklenge katar ohtoto klasi ko fundavne sikljovne thaj von aven ano Vukovar ko jekegivesi ja dujegivesengi tereneski siklana ko thana katar Memorijalnikano centro kaj so kerel bukji thaj o hosteli „Dubrovnik“. Trujal i vizita e thanenge phandle e Patrijake maripasa, o sikle keren vizita thaj ko avera atraktivnikane thana sar so si o muzeja ja o khuvipe e lenake Vuka.
E Centrosko menadzmento thaj administracijako kotor, sar thaj o hosteli „Dubrovnik“ si thanakerde ko thana katar i kasarna 204 e vukovareske brigadake. Andre ani kasarna o vizitora šaj te dikhen andrune thaj avrune egzibicijake lačaripa.
Pendzarde crdipaske lokacije sar memorijake simbola
Memorijalnikane limora e viktimenhe katar Patrijako maripe
Pale dizjako peripe o badanora katar civilnikane thaj askerenge viktima učarde sa o ulice, khera thaj avlina ano Vukovar. Ingjarde si avral katar i diz thaj prahome ani hev randime paše dizjake limora, thaj kerdilo majbaro masovnikano limori ani Kroacija palo Dujto sumnalesko maripe. Pali sansarali reintegracija, ekshumirime si 938 badanija, a e limoresko than agive si nišankerdo 938 parne trušulencar. O memorijalnikane limora si trujal o limora, ulavde ko aleje kaj so si prahome o mudarde hiroja, civilnikane viktimor, o mule kroacijake maribase invalidija thaj dzene katar lenge familije.
Ko maškaruno kotor kataro limora si čuto o lipardari, katar auktorka DzurDza Ostoja, kerdo katar patinirime bronza sar trušul, a ko lesko maškar si phabardi “savakteski jag”. O trušul si than kaj so čuven pe vencora thaj del pe sajdipe e viktimenge . Trujal o centralnikano monumenti ko limora si ulavde duj trušula, jek e majterne viktimeske katar Patrijako maripe, o čhavo save so sasa le salde 6 čhon, thaj e majphureder viktimeske katar Patrijako maripe, i romni so sasa la 82 berša.
Memorijako kher Ovčara thaj memorijako nišani ki Ovčara
Palo Vukovaresko peribe e askera lije thaj e vukovaresko hospitali katar so 265 hiroja thaj civila sasa ingjarde panč kilometra purabpakšinalo katar diz ani farma Ovčara. E farmako hangari savo so istemalkerela sa pe sar than kaj so čuvel pe e agrareski mehanizacija katar VUPIK, katar septembro 1991 berš kerdo si logori baš nasrbijake dzijaneske. E phandle manušenge katar hospitali sasa lende lenge plesutne bukja thaj sasa mučime. Gola save so ačile dzuvde katar mučibe thaj i tortura, rakjate sasa ingjarde ko kilometri duljardi lokacija, kaj so maškar o orime than sasa mudarde thaj prahome ani hev. Palo maripe odoringate sasa arakhle 200 badanora.
Ko hangaresko than 2006 berš putardo so o Memorijako kher Ovčara, kasko so tamiribe finasirisarda thaj i Diz Zagreb. O orginalnikano vudar katar hangari si ačavdo, numa si cementosa učarde ki phuveski konstrukcija thaj golese našti phanden pe, so simbolikane sikavel kaj garaven pe o memorije e viktimenge. Ko maškar katar 300 m2 arakhel pe i spirala kaj so ko maškar arakhel pe „savakteski roš“ kaj so lizgan holografikane lačarde alava katar mudarde. Kerde si thaj 261 roš sar čerenja po jek sakone viktimeske. Ko hangareske duvara si o fotogravije e mudarde thaj e našalde manušenge, save so sikaven pe thaj našaldon, a ki phuv anglal o duvara si o than kaj so si sikade o predmetora pal save si kerdi e viktimengi identifikacija.
Ko than kaj so si kerdi i ekzekucija arakhel pe o memorijako nišankeripe Ovčara, kaj so si čuto o lipardari katar auktori Slavimir Drinkovič. Ovol lafi baš grao monoliti golubesa. O limori si nišankerdo dušele sadime grmovencar, po jek sakone viktimeske, save so sikaven thaj leske dimenzije. Anglal o limori arakhel pe thal i memorijalnikani ploča thaj trušul.
Memorijako than –Vukovaresko hospitali 1991
Aso Zenevaki konvencija, e Vukovaresko hospitali sasa agresoreski meta katar granatiripasko šuri upral Vukovar. Thaj sa dzi kaj late give thaj rat sasa ratvakerde, kerde si phare operacije, bijande si but čhave, upral o hospitali perena sa po 700 proektila ko give. Anglal okupacijako agor salvacija ko hospitali rodije baro numero civila, sose e hospitale sasa le thaj atomikano garavipe.
Palo Vukovaresko peribe katar hospitali si ingjarde pobut katar 260 ratvakerde thaj nasvale, inkludirime thaj 20 dzene kataro medicinako personali, save so sasa egzekutirime ko Ovčara.
Agive jek kotor katar hospitalesko podrumi thaj atomesko garavipe si kerdo si konstantno egzibicijako lačaripe „ Memorijako than Vukovaresko hospitali“. E egzibicijako lačaripe si le irada te kerel e vizitorenge biruheski atmosfera, savi so sasa anglal te perel o Vukovar, kaj so o doktora kerena sa majbari zor te keren dzivdipaski salvacija jek kotor katar atomesko arakhibe si kerdi ki „silansijaki memorijaki kamra“.Proekcijasa „savakteski jag“ ko than dominirisarel e seseske kulise kaj so vakjaren pe o alava katar ratvakerde thaj nasvale save so sasa ingjarde ki Ovčara.
Memorijalnikano –nišankeripe pajnjali kula
Jek katar dizjake simbola, vukovareski pajnjali kula si kerdi 1960 berš ko than Mitnica. Učo si 50 metre thaj rotakerdo 2200 metre pani , sasa jek kataro majbare tamirime gasave tipora ani Evropa. Dzi ko maripe ko majučo than katar pajnjali kula sasa restorani kaj so sasa vidikovco katar so dikhela sa pe o Vukovar, Dunav thaj Srem. Ko vakti katar o maripe sasa meta e dušmanenge thaj sasa čalado pobut katar 600 droma. Numa ačilo. Ko vakti kana kerela sa pe i opsada o hiroja katar Vukovar vazdena sa o bajrako ko učipe katar pajneski kula thaj gijate ulo simboli baš otpor mujal o agresori.
Aso planora, i Pajnjali kula trubul te ovol konzervirime avraldan, gijate so ka arakhel pe lako akanutno hali, a lako andrunipe zaruri si te ovol čuto ki funkcija o dzuvdipe thaj o avutnipe. Ki funkcija si zaruri te ovel čuto thaj o restorani e vidikovecesa, rotacijakere platformasa te šaj e manušenge so ka aven te del len šajdipe te ovel len dikhipe ko Osjek, Iloku, Srjem thaj Bačka. Kava baro infrastrukturako butikeripe ani Vukovareski –Sremeski županija zaruri si te agorkerel dz agor katar 2020 berš.
