Sar sen?– Barbara Matejčić

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    181
    Foto: barbara.matejcic.com

    Barabara Matejčičsi tromali žurnalistka thaj redaktorka, savi so ki peri buki si fokusirime ko sasuitnikane temethaj manušikane nijamora. Bijandi si ano Split 1975 berš, a agive dzuvdisarel ano Zagreb kaj so diplomirisarda  Kroacijaki čhub thaj liljaripe ano Filozofijako fakulteto ko Univerziteto ano Zagreb. Ničale hramosarel baš štembilome thaj interneteske medijumora ani Kroacija thaj avral. Si la barabarbutikeripe Dokumentarnikane programesa ki Trito programa ano Kroacijako radio thaj maškardzijaneske pučarkeripaske, medijake thaj manušikane nijamale organizacijencar. Pursakosa “Marija Jurić Zagorka”(Kroacijako žurnalistengo amalipe 2014) si pursakerdi  2013 berš baš majšukar hramome žurnalizmo. Trujal  gova si la thaj pursako baš sansaresko, načhelalipasko thaj manušikane nijamengo promoviribe “Krunoslav Sukič” (Centro baš sansari, 2013), angigaripe baš majšukar  havljaripe baš LGBT temenge ani Kroacija katar 2000 dzi 2010 (Zagreb Pride, 2011). Baš po žurnalistikano butikeripe lija thaj evromake stipendije (Matejčić, 2015: 143). 

    Sar so phandel i Barbara Matejčič ko po lil, naj amen savoren šajdipe te da ko averengo dzuvdipe, thaj kana gova manga, numa golese o žurnalizmo šaj te sikavel averengo eksperiensi. Laki profesija dija la šajdipe čačikane te vakjarel o paramisa katar sasuitnipaske marginalizirime manušenge so voj istarda te kerel. Laki mangin sa te vazdel i minsa ko drabarutne baš dzuvdipaske situacije bipendzarde manušenge thaj empatija, si kerdo ko lil Kar sen? Šov paramisa si hramome šukar liljaripaske  čhibasa te šaj dzi publika te resel i phari egzistencija thaj o karakterija katar hiroja.  Hramome si sostar daran, lengi dikh thaj lengo pharipe, numa thaj lengi pozitivnost, zor, takati, pakjaipe thaj mangipe te dzuvdisarel pe. O sime katar kala paramisa, lengo dzuvdipasko čhani, sar sa  astaren  si turli, numa gova so phande leln si o predrasude, sar so phenel i auktorka , si upri ki funda katar fizikane thaj psihikane pharipa, rasa , etnikano preperipe ja seksualnikani orientacija thaj sasuitnikano nanijalipe sar nusprodukti.

    So dzana averenge?  – si fundavno pučipe so inspiririsarda kale lilesko hramovipe. Ko anglolafikeripe Anglo drabaripei Barbara kerel lafi baš predrasude so čhuven amen te ana phandipa e manušenge save so nipindzara len: „…šaj li te muka o than ko šoro čučo thajte phera le kana ka dodzana diso lenge?“ (Matejčić, 2015: 143). Vakjarel kaj o predrasude si sakana jek  – “bidzanipe savo so dophera le mentalnikane protezencar (Matejčić, 2015: 5). Maškarplesutno bipendzaripe  thaj nahaljovipe liparel pe thaj  ko Hinkemannu (1923), tragedija katar germanijako liljarutno  Ernst Toller: “Odoringate beše tu, a kate bešav me. Dikhav tut.  Sar dikhav tut. Dikhav diso kere vastesa  thaj šunav disave lafora. Gova si sa… niso amen nidikha jek avereste…niso nidzana jek averenge…” (Toller, 2018: 71-72). Trujal gova so kala lila kerdile ki distanca katar šel berša, ko sasuitnipasko plano niso nikerdilo. Kišle manušikane nijamora agive da naj rariteti ko  sumnal kaj so but nisikaven interes baš averenge problemora.

    O dzuvdipe si naprediktivno (nepredvidljiv) thaj kana dza dromesa savo so manglam te kera ov dzanel te phandel amenge o thava. Imana, i avgo heroina ki paramis Avgust ko Šarič Struga, minsali kaj nidzuvdisarel pe pal gova so si merito (zasluga) thaj ko than te hasarel o vakti ko fantaziribe savo te ovol lako dzuvdipe kana bi šajsa te phirel voj kbdisarel agivesase, a na thearake: “ Nekana pučel pe so kerda voj te ovol lako dzuvdipe sakatimo dzi šimantra so šaj te ikjarel pe, numa dzanel kaj nidzuvdisarel pe palo meriteti.” (Matejčić, 2015: 20). Trujal konstantno dukh thaj dar  so ule palo vordonesko bibahtalipe palo so si lake dijagnosticirime tetraplegija, katar i men sa dz tele ko lako badani našti pdirel, voj sa panda mangel te dzivdisarel. Lake jerie tjak lake amala den la baro dumo, numa: “E jerienge trubil phuripe, a mange dzvdipe” (Matejčić, 2015: 31), phandel voj, dikhindoj kaj voj korkori trubol te ikjarel pe.

    Sar  si te dzuvdisarel pe psihikane nasvalipasa dodzana katar Jadrankako dnevniko, kedimo ko jek alav Jek katar šel. Nijek aver nasvalipe naj gijate phandlo predrasudencar  sar so si i šizofrenija“ (Matejčić, 2015: 41) phenel voj. Trujal gova so e šizofreničarenge phenel pe kaj naj len emocije, i Jadranka si emotivnikani thaj si la ruhi, gndipa sar sa avera. Ko lako nasvalipe naj cknjarde intelektualnikane sposobnostora  ni ki lake nasvalipaski deskripcija, numa gova sakana si zaruri te vakjerel pe e manušenge: „O generalnikano stavi si kaj o dilo manuš si glupo manuš.“

    (Matejčić, 2015: 58). Sa so mangel si te ovel astardi thaj te ovol la šajdipe sar sa normalnikane  manuša.

    Foto: barbaramatejcic.com

    But si pharo te dzuvdisarel pe ko segregirime romane mahal, bi  najovipaske thanesa, paj, infrastruktura  thaj so I te ovol aver. Baro si o bubukjarnipe , čorolipe thaj bokhalipe. I terni romani Bojana si trito sima ki paramis Pandzengi katar paluni klupa si katar jek gasavi mahala. Trujal gova so si nišankerdi stereotipencar baš lako nacionalnikano preperibe, o statistike save so si e čhavenge katar lako etnikano preperipe thaj o bukjarno stausi lake jeriengo, o phral thaj i phen (naj ani bukji), voj si  majšukar sikli ano klasi. “Trubul man lačo dzuvdipe golese ka educiriv man”  (Matejčić, 2015: 77), pendzarindoj i edukacija sar phurt kaj so dzuvdisarel dzi dzuvdipe savo so mangel te ovel la.

    Ordinarnikano give ko Branimeresko dzuvdipe paramis baš Branimir Šutalo. Vov si nasvalo katar  Leberovo genetikani optikani neuropatija, lesko mutirimo geno sikadilo kana sasa le dešefta berš thaj sigate naštisa te dikhel. Trujal gova so i adaptacija sasa lungo vakti  thaj nikana ni ačadilo, o Branimir kontinuisarda thaj agorsarda 3 thaj  4 klasi gimnazija, diplomirisarda  historija  thaj Folozofija ko Filozofijako fakulteto, ko Univerziteto ano Zagreb thaj dija ani bukji sar konsilideibasko manuš e dizjakešerutneske manušenge save so si len invalidetija. Kana bi šajsa salde jek drom te dikhel salde jek bukji ko sumnal, gova ka ovel te dikhel pe čhave Tome, numa ov  astarda pi jazija savi so si:”kava sem me, sa e genencar thaj vi kava geni. Naj khoni aver sem me, nesavo Brane savo so dikhel” (Matejčić, 2015: 103),

    Osjekoski familija Lovrič  kerel lafi baš tragikani jazija jeke familijake so ulo ko gizutnengo mareba so sakanaske ulada len. Branko Lovrič, e Marijako rom thaj e Aleksandresko thaj Srdzanesko dat, sasa viktimi ko čipote so ule ko Osjek, numa na katar srbijaki agresija, numa katar pere dizutne. Mučisarde le thaj mudarde le sose ano manušengo hramovipe hramosarda pe sar Srbini, trujal gova so i nacija, i diz kaj so si bijando thaj o pakjaipe najsa lese dzanle, a leski romni si katar Kroacija. Ko gova vakti i Marija thaj o čhave edvaj ačile dzuvde thaj sakana sasa len nanijamalipe sebepi Brankosko nacionaliteti. Ko konstantno maripe  te sikavel kaj lako rom sasa nadošalo viktimi ko maripe, i Marija “o linge berša katar naesapime nijamipe thaj o lendo dignitetoni kerela sa le pizimasa” (Matejčić, 2015: 125),

    O manuša save so si sikade ko kava lil ni prezentirin pumare minoritetora  numa salde keren ko pumaro alav lafi (Matejčić, 2015: 6). Gijate i Lana thaj I Tea ki paluni paramis Te dzuvdisarel Pička vakjaren pumaro eksperiensi sar te ove gej ko agivesko kroacijako  sasuitnipe. I  Lana dikhlja kaj si homoseksualka kana avgo drom čumidija pe  čhajasa, a pe seksualnikane orientacijasa hošisarel pe kaj si mujal pe jerije, save so dzaren te prandisarel pe thaj te oven la čhave. Turli latar so nidzanla sar te kerel ki goja situacija, I Tea kana avgo drom dija ano kamipe ni cra ni hošisajli bilače. Golese putardo kerel lafi thaj nidikhel ko sa šaj te šunel le. Konkretnikani čipota kate si o fizikano atako upri Lana so kerda lake traumake nattidze (posljedice). Adekvatnikano arakhibe ni dijala ni i policija savi so nikerda niso aso o kanunora.

     

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime