Intervju – Maja Jovanović: Gnde / Gindujra

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    79
    Foto: Osobna arhiva, Maja Jovanović

    I liljarutni  Maja Jovanovič si bijandi 1984 berš ano Odzaci ani Vojvodina, a agive dzivdisarel ano vojvodinako gav Deronje. Deš berš kerel bukji sar sikamni ki romani čhib elementencar katar nacionalnikani kultura thaj tradicija thaj sar pedagogijako asistenti  ki FS Vuk Karadzič. Panda katar lako čhavoripe hramosarel gilja, a baš poro liljarutno butikeripe si la but angigaripa thaj pursakora.

    Kana šurarkerden te hramosaren gilja thaj sasa li tumen disavo egzamplo  maškar liljarutne ? 

    Zamangelm i  poezija panda katar mo čhavoripe dikhindoj me dade kova si liljarutnothaj sakana haramosarela sa. Vov dikla kaj si man interes pa dela sa man dumo te hramosarav. Gijate trujal  e siklanake dajatve arakhava sa vakti te hramosarav dajek nevi gili thaj gova momento kana hramosarava sasa mange diso ulavdo. Avgo fori me emocije hramosardem kana recitirisardem me dadeski gili ki jek priredba Sose. I publika sasa but lošali e stihoncar ki romani čhib. Lijem than te šaj te dzav angle ko avera mečora thaj me bahtake najsa agor. Prezentirisardem e siklana  ko okružno thaj ko pokrainako meči, a o sikle thaj o profesora dena sa man dumo thaj sasa but garvasijale mancar.

     Lijem te kerav pučarkeripe thaj katar mediumora  thaj me dadestar dodzanlem nesave liljarutnenge katar Srbija thaj majbuvleste pendzardilem lenge hramovipasa.

    Ko vakti kana sema ani maškaruni sikljovni crdija man o hramovipe katar romane poetke, a egzamplo sasa mange i Gordana Dzurič. Manglem te kerav mngro naturikano stili sar so si mange I hava savi so respiriv (udišem. Hramosarava sa kamipaske gilja,  gilja baš romano dzuvdipe thaj baš gova so garavel iromani dzuvljani atma (duša). Manglem te crdav o stereotype thaj predrasude e Romanjenge hramovindoj sosa arakhen pe  thaj maren pe, so crden thaj lenge hošipa.

    Kana lijem te kerev bukji ani sikljovni i bukji e čhavencar dija man nevi inspiracija thaj lijem te hramosarav čhavorikane gilja. Trubula sa salde me sikle te vakjaren mange pumare sune ja te vakjaren diso so ulo lenge thaj ek bijandola sa i gili.

    Ikalden li Tumari poezija thaj save drabarutne publikake si?

    Ko 2014, barabar me dadesa Rajko-Ranko Jovanovič, ikaldem i avgo esapi kerde gilja čhavenge Điljarrni 2. Avutne gilja si Điljarrni 4 ikaldi 2017berš, a anomo lošalipe thaj e čhavengološalipe kava berš trubul te ikljol thaj Điljarrni 5.

    Kala gilja si e pockne čhavenge thaj e siklenge em e sikamnenge ani fundavni sikljovni thaj sa okola sarve so keren bukji čhavencar  sar aktivistora. I tema ano gilja si turli, disave keren lafi baš familija , avera baš natura, dzanvarenge ja kamipaske.Ritmikane thaj melodikane si.Ko turli čipote sar priredbe sebepi Romengo Sumnalesko give, Dzuvljengo give ja sikljovnako give, o čhave sakana recitirin len.

    Baš moro majbaro projekto hošisarav e giljengo esapi save so keren lafi baš dzuvdipe, kamipe thaj manušikani egzistencija – Lutajuće srce/ Phirutno jilo, savi so iklili 2018 berš. Gova lil hramosarava le kana sema ani maškaruni sikljovni thaj dikhava sa sar vaktesa ovava sa majšukar gajako thaj sar manuš sode trubula sa man gova vakti anglal te ikljol o lil. But gilja si dzanle so iklilem katar anonimnost thaj so lijem but angigaripa thaj pursakora.

    Si li tumare esapikerde gilja ikalde thaj ani romani čhib?

    O lila si ko duj čhiba, romano-srpska, so del šajdipe te oven drabarde katar buhli publika thaj savorenge so keren bukji ko romano liljaripe del šajdipe te pendzaren la. Ko jek dikhlem thaj kaj si interes katar institucije katar butipaske kedina  numa thaj katar minoritetenge khedina baš Romano liljaripe.

    Sode agive ko regioni si pindzardii I romani kultura thaj ko sahno sumanl thaj savi si e liljarutnengi rolja ko romane kulturako prezentiribe?

    Romani kultura majangle si bipendzardi korkori e romane dzijaneske, a pal gova thaj averenge ko pašutnipe, ani Evropa thaj ano sumnal. Sar gasavi šat te ovol astardi ki ulavdi mera thaj golese avel lako telutno hali, ckno kvaliteti thaj kišli konkurencija. Palo historikane thaj tradicionalnikani kulturaki mol i romani kultura si kotor katar sakogivesko dzuvdipe thaj Romengo identiteto.

    Ko sa o dzijanija o liljarutne thaj o gajakora si gola save so “arakhen”o kulturnikano identiteti, a o romane gajakora thaj hramarija, trujal so si barvalo, butezamanengo kulturako orginaliteto ki kulturaki thaj sumnaleski scena, ačile bipendzarde. Gova so kerena sa buki, najsa ko te hramol le thaj te štembilil le, bezehaske niačile sar barvalipe e terne generacienge.

    O bilačo ekonomikano hali thaj o čorolipe maškar romani kedin nidel šajdipe te sikaven pe anglal buhli publika thaj trujal gova so si len kvaliteti, phareste šaj te ikljon katar anonimnost.Kotar šaj phandav kaj deibe dumo  baš multikultura savake so but  vakjarel pe  ačol salde ko lafi .

     

    Ko oktombro 2019 berš ko 26 maškardzijanesko meči artistenge “Amico Rom” ano Lanciano ki Italija lijen angigaripe ki kategorija sumnalesko romano liljaripe ki konkurencija trujal 1000 gajakora thaj hramarija katar sahno sumnal. Lijen thaj avera pursakora pa manga te dzana sode gova si timenge inspiracija baš ponadarutni bukji?

    Ko maškardzijanesko meči ano Lunčijano, štar berš ko niče laf pursakora ki kategorija romane gajakora thaj te lel pe pursako maškar gasavi konkurencija mange si katar baro dzanlipe. Avgo drom lijem than ko 2016 berš thaj sema majterni partisipantka. Lijem avgo than thaj mngre lošake najsa agor. 2017 berč lijem dujto, a 2018 trito than. Nakhlo berš me dadesa uladam dujto than giljencar save so keren lafi baštromalipe, kamipe, romanipe….

    Ko vakti katar mngro hramovipe lijem than ko but mečora sose manglem te šundon gilja ki romani čhib, save so len than ko but lila kaj so si kidime avera poezije katar mečora thaj festivala. Sakova angigaripe thaj pursako sasa mange inspiracija thaj majodoringate te kjerav bukji thaj hramosarav neve gilja ki mngri dajaki čhib. 

    Pindzaren li o lilljaripe katar avera romane gajakora thaj savo si lengo asari te etabliril pe i romani kultura?

    Ko turli  arakhiba thaj manifestacije sasa man šajdipe te pendzarav but romane gajakora thaj liljarutne thaj lengi bukji. Majbut lender hramosaren pere dzuvdipaske, hoši thaj čipote save so ule lenge, pherde emociencar, hor thaj inspirativno. Nesave pe bukjasa mangle te hramosaren thaj te arakheno romano mujesko barvalipe ten a bistrel pe.

    O Romaneartistke sar so si  Bronislawa Weis Papusza, Ceija  Stojka, Ilona Lackova thaj avera, sikade pe thaj mukle hor trago ko romano liljaripe. Nesave lender hramosarena sa palo Dujto sumnalesko maripe dzivdindojko thana kaj so najsa haljome thaj astarde, a na pa te ovol len dendo dumo. Thaj I romani kedin si zaruri te pendzarel pe lenge bukjasa, napal gova thaj o avera kedina sose lenge bukja si kotor katar sumnalesko liljaripe. Naj len khoni te del len dumo thaj te del len šajdipe profesionanikane te vakjaren thaj te promoviril pe lengi bukji. Čače sig ova kaj o dzuvlja zaruri sit e keren majbaro takati ko sa so keren bukji te šaj te oven jekajek e muršencar.Ka ovol šukar thaj o institucie te den dumo e dzuvljen turli programencar te šaj te sikaven pumaro potencijali thaj gova te ovel sikado.

    E palune lilesa gilja mangle te sikavav e Romanja ko čačikano rošalipe, gasavo savi so si, sosa sa arakhel pe ,so hošisarel, si li korkori ko gova so kerel ja si khoni dzi late.

    Dzi mande sakana sasa mi familija, a gijate si thaj agive. Sakoja gili avgo drabarav la lenge thaj šunav lenge komentara thaj bahanija. Me jerije sikade man te ovav zorali thaj pocra te tamiriv mo artistikano vakjaripe thaj gijate te arakhav mo than ko sasuitnipe. Dije man e familijake molja thaj golese sem lenge šukrikerdi. Kaj so me bešav o than si butečhibjengo, multikulturnikano, a maškar sa amende si baro sajdipe thaj tolerancija.

    Saj liko agor klatar amaro lafikeripe e drabarutnenge katar Phralipena te ulaven jek tumari poezija. Phare si ?

    Hramosarav čhavorikane gilja thaj kamipaski poezija barenge. Phare si mange te ulavav jek so si mange ulavdi katar aver, numa e drabarutnenge dav bakšiši I gili Misli/Gindurja  savi so ko meči ko Lancijano 2016 anda mange avgo than. Hramosardem la ko jek dah, a kava si mange šajdipe te dav man gogi sar uli thaj savo kamjabi anda mange.

    GINDUJRA

    Kana boldaman katar mande, trajto naj.

    Kamav te džav, no či džanav kaj?

    Kali si e farba, farba mungrre trajtosko

    kaj si kale e jakha ćire thaj ćire balengo.

    O muj ačhilo bizo peske farbako

    thaj lošanimaske lolimasko.

    Korri thaj korkorri phirav ando them,

    bi tuko či džanav ko sem.

    Gindosarav, kana paše mande najsan

    kaj sa kava džal?

    Baht si ćiro dujto alav

    thaj vučimava phiravesla.

    Me, učharrdi kalimava,

    dromarav mungrre dromarnjava jasvinava.

     Sar poresko barr si o jilo mungrro,

    sa tutar thaj tu, sar učhalin ačhilo.

    MISLI

    Kad se osvrnem oko sebe, života nema.

    Poželim da odem, ali kuda?

    Crna je boja, boja moga života

    jer su crne oči tvoje i kosa tvoja.

    Lice je ostalo bez svoje boje

    i radosnog rumenila.

    Slepa i sama u svet koračam,

    bez tebe ne znam ni ko sam.

    Pomislim, kad pored mene nisi

    čemu li sve ovo vodi?

    Sreća je tvoje drugo ime

    i ponosno ga nosiš.

    Ja, obavijena tamom,

    putujem sa mojom saputnicom suzom.

     

     

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime