I rajoni Manuela Šepek ki kupa pe romesa trin decenije si la lako bizniso meniencar thaj asesorisija FAS, ko centro ano Poreč. Lošali, phutardi thaj pherdi dzivdipaske energijasa, mangel te ovol amencar, a baš e Phralipenaske drabarutnenge, vakjarda pi dzivdipaski paramisi.
“Me sem čhavo katar hemime prandin. Mo dat si Rom, a mi dej Kroacijako nacionaliteto.Mngri familija bari sama del edukacijake thaj gijate katar 4 berš lijem te hramosarav thaj te drabarav, a mo papo savo sasa fakulteteske edukacijasa, sikavelasa man lačo hramosaripe thaj čirilica. Sikljovipasa thaj dzanipasa avol thaj i sigurnost so si katar baro dzanlipe dzivdipaske thaj bukjake”, vakjarda amenge ko šuru katar lafikeripe.
Sode vakti si tumen tumari bukji thaj baš so ovol lafi?
Nakhel o bišeftato berš sar so sam ano Poreč. Putardam dučano menijencar alavesa FAS. Manglam te ovol lokho alav, a FAS ani latinengi čhib si nijamo, devlesko nijamo. Sakana sasa amenge dzanlipastar e malesko kavaliteto savo so bikna thaj dikhasa gova te ovon artiklora katar čačuni mortik ja disave avera proverime matrijala, e menijen te ovol len kvalitetesko keripe thaj te ovol vizuelno lačo pal palune rodipa. Kerdam barabarbutikeripe pindzared modake brendencar, ko amare police šaj te arakhen kotora katar kolekcije Replay, Cavalli, P.Plein, CallagHan, Hispanitas, Versace, Nila&Nila thaj javera. Amende uravena sa pe but amare thaj jabandzije katar publicirimo dzuvdipe-giljavutne, aktera, političara, žurnalistora thaj avera. Lijam than thaj sama sponzora ano but modake eventora sar so si alusaribe baš Miss thaj Misteri baš turizmo, alusaripe baš Miss Alpe Adria, prezentacijako Auto Moto Show, humanikane eventora thaj aver. Bičaldam but generacije čhaja save o akana si daja, daja save so akana si phure nane, bebe save so akan terne čhaja thaj čhave.
So si dzanlibastar baš lungovaktesko kamjabalo butikeripe?
Dzanlibastar si e malesko kvaliteto o fijati thaj kavaliteti, numa jeka jek si dzanlipastar thaj o kvalitetesko služube. Čačutno kinobikinibasko manuš si phareste te arakhe sose naj salde te dzane i čhib thaj te ačo dzi ko mušterija lilesa kaj si tut agorkerdi sikljovni, numa paše pristupi dzi sako mušterija. Kate gndisarav ko služibe so naj te čuve tut korkori pe nekaste, numa ki arka kana uravl pe , atmosfera thaj o asaibe. Golese o manuša irisaren pe amenge.
So ka vakjaren e ternenge agive save so mangen te keren pumaro biznisi?
Kana si tumen tumaro biznisi trubul te oven hazri bukjake so ka keren la sahno give sose naj tumen bukjarno vakti. O kurko si putardo sako give salde na puranokurko, sahno berš, a katar 20n majo dzi 1 oktombro kera bukji dzi epaš I rat. Bikina me em mo rom, numa sit haj aver kotor katar I buki so nidikjol, o dzajbe ano dro, bešipe e bukjarne partnerencar katar sa riga katar sumnal, sikljove turli čhiba, educiri tut, planirisare kine nevo asortimano thaj aver.Kana si tumen tumaro bizniso pharo si te ovol tumen privatnikano vakti katar bukjako. O keripe e familijasa si sa ko jek ja duj give ano berš kana sebepi bare givesa o dukjano si phandlo. Kana sasa amenge o čhaja ckne, najsa ko te arakhel len. Avena sa ano kurko thaj trujal khelin kidena sa o kutije meniencar, dena sa e kesave, uravena sa e štikle. E mušterienge gova sa simpatikano, najsa amen aver so te kera gova sa jekutno čhani o čhave te oven anglal “amare jakha”. Agive von dzanen te phenen kaj te na ovola sa o FAS but bukja najsa te oven ko amaro dzuvdipe. Ov parvarela amen, uravel amen, educiril, dija amen šajdipe te sikljova čhiba, te dza ano drom. Sako bukji so keren la si la lačhe thaj bilače riga thaj si dzanlibastar realnikane te dikhen kana anen disavo činavipe. Trubil te dzanen te ikljon ani rig stresosa, e imuniteteske peribasa, dukha ani kićma ja seboreja. Numa te mangen gova so keren bukji tgaj tumaro biznii si čačutno čhinavipe tumenge
Dikhindoj tumaro eksperiensi so ka vakjaren baš o stilora agive ko dzuvlja thaj ko murša? Keren li o dzuvlja pumaro modno stilo?
Šaj te phenav kaj e dzuvljen si len stilo, si len sigurnost so pakjav kaj avel katar ekspiriensi so si evidento katar bajroipe ko nesavo aver vakti, savo so del tromalipe ko kreiribe plesutno modako stilo. Gova so šaj te dikhav si kaj e ternen naj len integriteto thaj phareste šaj te iznenadin. Naj len plesutnipe so ka sikaven pumare modake detalja. O čhaja si but šminkome baš ohto javinate, uraven menije kolende nidzanen sar thaj našti phiren, uraven tang šeja a nidikhen bešel li lenge ja na.
Dikhav kaj nekana e romnja sasa majbut kola so kinen, a agive jeka jek kinen em o dzuvlja em o murša. Thaj o murša agive dikhen so uraven thaj naš savo evento kinen, sar egzamplo, dikhen o menie te oven jeka jek e odelosa thaj aver detalja, abavenge, bahlanake, baš miting thaj aver. Ulavdo lošakerel man kana kinen bakšiši mangindoj nekas te keren lošale.
Agive kana dikhen napalal ko tumaro butikeripe, ka alusaren li palem te lkeren kaja bukji?
Me romesa ki kaja bukji sam ki kupa thaj našti ulava o privatikano katar bukjako dzuvdipe. Me phenav kaj amen e dujen si amen benificirimo prandinako stažo -24 arija ki kupa. Kana lijam te kera kaja bukji anglal trin decenije činadam te dza pal kava drom thaj gijate sam thaj agive. Jek jekheske sam dumo ko sa bajroipe thaj pheripe. O deibe dumo katar familija si bare dzanlipastar baš kamjabi ki bukji. Gndisardam kaj jek katar amare čhaja ka keren kaja bukji, numa o solduj alusarde avera kariere- jek agorsarda veterina, a I dujto nijamalo fakulteto. Numa amen sam bahtale so von alusarde gijate sose dikhle so mangen te keren ko pumaro dzivdipe. Gijate ačilem me romesa ko FAS. Panda disavo berš pa ka dza ani penzija pherdi memoriencar katar amaro dučano asaipe thaj asva. Pherdo dzaipe ko droma arakhipe thaj amalipe bute manušencar katar sa riga, thaj pakjav kaj ka ovol amen šajdipe te dikha amare unukon.
