„O šovardeš berša katar 20 zamani dikhindoj napalal si sar jek sumnakajalo vakti e kroacijake filmeske thaj ki jugoslavijaki kinematografija kaske so ko evidenti si o estetikane, astaribasko thaj politikano pervazi, e kroacijako filmi sasa integririme dzi 1991 berš“, si lafora savencar so o Tomislav Šakič šurarkerel i monografija sikavdi ki egzibicija Šovarderš berša ki Kroacija- Miti thaj čačipe, savi so ikjarol pe ko Muzej baš arti thaj phirnipa (obrt) dzi 30 septembro.
Te šaj te del pe dzovapi ko pučibe – So sasa anglal “sumnakajalo vakti ko kroacijako filmi” thaj sar o filmora romane tematikasa thaj motivencar arakhle poro than ki jugoslavijaki kinematografija?, zaruri si te irisara amen but berša napalal thaj gova ko 1896 berš kana ko Zagreb ikarda pe i avgo filmeski proekcija (jek berš pali avgo proekcija ano Pariz). Sar so ulo o filmi bahlana (razonoda, zabava) e dizitnenge gijate ko sa kroacijake dizja sasa len kinematografora. Kana kerel pe lafi baš kroacijaki kinematografija zaruri si te liparelpe o Franjo Ledič jek taro avgo pendzarde kroacijake filmeske auktora. O Ledič ko Zagreb irisajlo ko 1925 berš, polo so ko Berlin resarda baro kamjabi e snimime horor filmese Angelo, idejasa kate te kerel “filmeski diz” kote so ka snimisarol filmora e Romenge thaj lenge dzivdipaske, soske gndisarolasa kaj von si dzijaneski egzotika so ka ovel katar interes e sumnaleske publikake. Kerda firma Ocean film thaj kinda phuv ko Horvačansko drom thaj kerda o avgo planora te kerel filmesko kompleksi. Sebepi so najsa le love thaj o kišlo interesi katar investitora thaj katar publika baš orientalnikano filmi, nikana ni agorsarda o snimibe e filmese Romano rat – Balkanesko šukaripe.
“Aso Ledičesko vakjaribe, o filmi sasa zaruri te ovel lačho epo savo ka sikavel so ovol ko Romengo sumnal – namangipe, revanšizmo, khamipasko trijagolniko, bahlane, bašalipe thaj sa aver”, phenel o Daniel Rafaelič kroacijako historičari thaj direktoro ko Kroacijako audiovizelnikano centro
Ko gova vakti o germancira snimisaren Metropolis, Nibelunge thaj avera filmora a o Ledič mukelpe ki aver bukji. Katar snimimi materijalo 1927 berš kerda harne filmora Ciganin, Hajduk, Brnja, Ajvanar, ko vakti katar 8 minutora, kote so garada ko jek dokumentarno čhani o Roma ano Zagreb. Ko dersi katar o profesori Rafaelič ko Arheologijako muzeji, e publika sasa la šajdipe te dikhel kava filmi, ko pervazora Givesa romani kultura. Kava filmi ni nakhla ko bioskopora, a o manuša katar lokalnikane bioskopora ano Zagreb e Lediče dikhenasa sar beljadzija.
“Ekspresionikane tipizacijasa ulavde manušenge ko filmi but lače sikavele manušenge karaktora ki vakerdi paramisi. But berša kava filmi najs, numa šukrikerindoj e profesorese Dejan Kosmanovič ko sumnalesko publiciteti sasa sikavdo ko Festivali lalore filmose ano Pordenon. Baš lesko sikavibe sasa baro interesi. But dzene ano Zagreb mangle te snimosaren filmi, numa khoni ni sikavela sa e Romen, salde o Ledič savo so dija len šerutni rolja“-vakjarda o profesoriRafaelič bašo filmie katar Ledič thaj dzipherda: Zaruri si te vakjerel pe kaj o Ledič garada dokumentarno funda manušenge save so palo dešupanč berša, barabar e jaudiencar, Srboncar thaj politikane na jekajeke gndipasa, sasa ingjarde ano logora. Anindoj rasnikane kanunora, o Roma ule kotor katar ko sasuitnipe savendar o tganutno Zagreb nimangelasa len thaj ladzala sa lendar.”
Dujto kotor kataro zamani
Ki monografija egzeibicijasa Šovarderš berša ki Kroacija- Miti thaj čačipe, ko kotor filmija ko šovaredeš berša- neve filmeskere prakse dzi publikako iribe, o Tomislav Šakič kerela deskripcija ki kherutni kinematografija thaj vakerela kaj dzi ko agor kataro 1950 berša o kherutno filmi astarda o simptomora katar e sumnaleski kinematografija. Sasa bari kriza: kriza prezentiribase, kriza naracijake,kriza produkcijake, generacijaki kriza, finansijaki kriza.
Ko agor katar palune dešberša, amende kerelasa pe takati te istemalkerelpe, barjarelpe thaj te standardiziril pe klasikano studijako saikeribe, i “kriza” dija drom te akumulirilpe nevo filmesko takati, neve stileske thaj naracijake keriba, nevi tehnologija(kolori, sinhronirime sesi, lokhi kamera thaj zumi). Sa gova ulo katar 1959 dzi 1960 ko sa o kinomatografije ko šerutnipe e neve francijake dalgasa (val). O filmi sar “tradicija kvalitetese” thaj “dadeske filmora”, thaj sa “studihjakere” oblikora, industrijaki kinmematografija, phandle si neve modelencar filmora(ckne budzetesa thaj biathinale (nezavisne)), “filmeski praksa” savencar so dominirin ckne filmeske ekipe, kamere so šajsa te ingjarenpe ano vas, sesi so šaj te snimolpe avral, redaktori savo so ovol “auktori” sar scenaristi hramari pere filmese. O filmi katar “objektivno” sumanlesko sikavibe katar aparato vakjarel filmeske paramisa so sikavel sar dikhel pe o sumnal. O filmi katar dramaki forma ulo (gova sasa ko vakti katar laloro filmo)vakeribasi thaj prezentiribaski forma, a o snimibe kamerasa katar “dzuvde tasvira” ulo “filmeso hramovibe” sikavindoj ulavdo filmesko umal.
Palo marebaki kenematografija ingjardi katar Dujto sumnalesko mareba nisikavelasa romani tematika, numa kana gova kerdape astarenasa pursakora thaj delasa pe ko anale katar jugoslavijake filmora. Ko sasuitnipasko politikako konteksti , sar so ki pi bukji vakjarol o Danijel Vojak, vigjanalo bukjarno ko Instituto baš sasuitnipasko vigjani Ivo Pilar, palo Dujto sumnalesko mareba ki sojuzeski thaj ki republikani digra kanunesa si čhinavde o hali katar o minoritetora. Numa na thaj e Romengo hali ki nevi them sasa činado, thaj sar etnikani kedin sasa angigarde (priznati) salde ko nesave republike sar Makedonija (1991).
O filmi Porrenge kedutne katar auktori Aleksandar Saša Petrovič, ko 1967 berš, ko Maškardzijanesko festivali ano Kan, prezentirisarda e Jugoslavija, thaj lija “Sunakajali palma” sar baro pursako ko gova festivali. Nakhlo berš kava filmi nišankerda pinda berša katar i premijera thaj golese palem sasa sikavdo ano Kan. I utsavali proekcija havljarda i Olivera Katarina, kasko so giljavipe e romane giljake “Dzelem dzelem” ačili sakanaske ani gogi. Sar kava filmi kerde si thaj avera, sar so si o filmi katar režiseri Ante Peterlič Čipotime dzivdipe, snimime ko 1969 berš. Ko kava filmi duj službenikora dikhen te keren pumaro dzivdipe maj interesnikano te crden pe katar ki monotonija kolate so dzivdisaren.
Gova filmi sasa direktno refleksija e Porrenge kedutne katar so šaj dikhel pe savo asari kerda o filmi katar Petrovič. Napal nesave berša, ko 1975 berš o redaktori Emil Loteanu, phandija o paramisa thaj o motivora bidzarde elementencar – Bolivud kinematografija ko jek katar majpendzarde filmora O Roma uran ko badal. O filmu ulo popularno thaj ko vakti katar šudro maripamaškar Pašakerde Amerikake Thema thaj e Soveteskoro Sojuzi, a ulo pendzardo palo bašalipe so palo nesave kritičara vazdija e filme.
O Roma sar “cool” poedincora sasa promovirime ko ko filmi Ko goljavol odorigate so snimisarda le o Slobodan Šijan ko 1980 berš. Trujal so si bahlano filmi, dela dzi dzanibe kaj avol o fašizmo kaj sako naj šukar savo so si turli katar aver, a gova šaj dikhel pe thaj agive. I publika šukar istarda le, a agive si klasika ki kinematografija, phandija o Rafaelič ko piro dersideibe. Miodrag Mićo Kostić thaj Nenad Kostić kerde o majlegendarnikane scene ko filmi kate so šaj dikhel pe i scena reizesa sar jazija. Palo gova, anglal te perel SFRJ, ko 1989 berš ko maškardzijanesko filmesko festivali ko Kan e filmesa Kher umlavipase o Emir Kosturica prezentirisarda e Jugoslavija.
“Palo kale filmesko sikavipe vazdijape diskusija kaj kale filmesa si bararde o stereotipora e Romenge ko sumna. O filmi katar Emir Kasturica ni maškar o Roma ni maškar naroma ni dikhel pe pe leste sar filmeski fikcija. O filmi kerel teorikano thaj metodologijako šutalipe thaj ulo faktori baš destabilizacija. O Roma nimangen te oven“ segmento katar spektakl“ko sasuitnipe. Mangelape te sikavepe aver tasviri baš o Roma. O Roma nimangen te oven dokhle kataro durbini so crdel len katar sasuitnipe. Sa so si phandlo lencar ko vizuelna medije, tasvirija kerde te putavon pobut discipline. Majbut ni dikhelpe jekhe rigatar thaj dzal pe ko gova te ovol teorijako kritike thaj phutardo vizuelnikano procesi baš Roma ki historija. Gova so najsa praks ki literaturaki kritika ulo ki vizuelnikani kritika“, komentirisarda o Ljatif Demir, profesori baš indologija thaj durdakšinale studije ko Filozofijako Fakulteti ano Zagreb.
Ponodorigate phenda sar ko sa gova čhuvenpe o stereotipora so kerda len o Kusturica, a gova si “Gadzikani mitologija baš Roma”. Majbaro potenciribe e „ulavde Romane sumnaleske“ anda dzi gova te ovel diskursi inspiririme katar i mitologija kaj so prezentiril pe e Romengo “čačipe”.
O nacionalnikano pučibe ki palemaribaski Jugoslavija kerela sa pe takati te vazdelpe socijalistikane procesesa, kote so o nacionaliteti ka ovel ko dujto plano ko vjavahari o preperibe ki socijalistikani kedin, hramosarel o Ante Batovič ki anglal lipardi monografija ikaldi sebepi i egzibicija Šovarderš berša ki Kroacija- Miti thaj čačipe.
O baro numero romane organizacije ko 1950 thaj 1960 berša zorarkeren o romano aktiviteti thaj emancipacija savo so dija evidenti e Avgo Romane sumnaleske kongresesa ikerdo ano 1971 berš ano London. Trujal definirime himna, bajrako thaj oficijalnikani romani čhib, o prezententora taro dešuštar phuva astarde o alav Rom, so ki romani čhib majpašeste si manuš.
“Kerindoj pučarkeribe ano Baranja, Medzumurje traj Podravina, dikhlem kaj but Roma gndisaren kaj lengo hali ki purani Jugoslavija sasa majšukar katar agiveso hali ani korkorutni Kroacija. O Roma ki Jugoslavija šajsa te keren bukji thaj te dzivdin pe familienca, agivesutne generacije Roma ko majbaro numero si socijalnikane čipote. Majbaro numero Roma ki Kroacija dzivdisaren ano Zagreb, Medzumurje, Baranja thaj ko nesave kotora katar Slavonija. Karakteristikano baš o Roma si gova so lego numero si turli ko manušengo hramovibe, so athinelasa (zavisi) katar gova sar vakjarenpe pumare etnikane preperibasa“, dzipherda baš Phralipen o Filip Skiljan vigjanalo bukjarno ano Instituto baš migracije thaj dzijani.
So ande o filmora romane tematikasa baš sumnaleski kinematografija?
„Anel etnologijako interesi, renke, khelibe, bašalipoe, numa gova si thaj ka avera kulture. Avel mange dzovapi-ande emocije. Gova si katar baro dzanlipe, sose o filmora ko gova vakti sa dzi dujto kotor katar 60 berša, sasa sar nange katar emocije thaj sa sasa salde tehnika, preciziribe thaj kvaliteti thaj paramisa, dzikaj o emocije sasa ko dujto plano. Thaj napal oven gasave remek bukja, savenge so kera lafi thaj anglal i publika čhuven emotivnikani funda. Sikadape kaj si gola savakteske remek delora. Kana kerel pe lafi baš uži emocija ko filmi, vov arakhel drom dzi publika thaj peravela but bariere“, gndisarel o Rafaelič.
Minsale katar asari ki filmeski industrija, ka lipara e jugoslavijaki modaki revija Svijet savi so ko agor katar 60 berša katar nakhlo zamani o gijal vakjardo Ciganski stili, sasa modako hiti. Ki egzibicija šaj te dikhelpe plakato katar revija Svijet kaj so sikavel pe so si modernikano hiti thaj so astarel.
“Fstaja pikencar ja renkalije luludza, tang baja bare ničencar ko agor, sindzira sumnakaje monetencar ki kombinacija turli sindzirencar. Bare čeja thaj napal uhladi bal sar so phiraven o Španjolke.
Angurstika? Va, numa na salde jek. Na salde ko sako naj po jek. Maškar peste si phandle dekkoracijake sepetkasa. Kava si paluno modako hiti ‘a la gitana’.”
Šerutno pučibe si sar phandel pe o turli žanreske diskursora, sar o majoriteti prezentiril e Romen, dija dzovapi o profesori Demir, savo so dikhel šerutni rolja ko gova prezentiribe e akademijako diskurso savo so kerel asari ko zorarkeribe stereotipora thaj neve vakteske miteske dikhibe baš o Roma, lenge vakeriba si diso so najsukar sikavdo thaj najlen argumentacije baš disave dikhiba, save so si lipardo hramovibe katar turli hainga. Aso leste o „argumentora“ baš motivora thaj stereotipe ačaven pe ko sasuitno, politikano, ideologijako domeni thaj o stereotipija baš Roma lačaren pe aso iranipe ko sasuitnipasko čačipe.
O profesori Demir phandija kaj si but hari argumentora thaj analize baš “mistika” e Romenge nakhle vakteske, naj len dzovapi, argumentiripe thaj analize e Romenge baš majoriteti dizutne. Ki kaja čipota o argumentora thaj o analize si salde ki jek rig, salde mujal o Roma. Gova so naj akademijako potencijali ko Roma si jek kataro majbaro hendikepi.
O stavova vakjarde ko kava teksti si stavova katar auktori thaj nisikaven i redaktorikani politika katar Phralipena.
