Ko bišta berša katar nakhlo zamano e Soveteskoro sojuzi sasale turli kinematografija savi so e sumnaleske dija turli filmeske teorije, sar thaj snimibase stilora. Šaj jek katar majdzanle redaktorija sasa Sergej Ejzenštajn thaj Dziga Vertov, save so pere montažake teoriencar, atrakcija thaj insistiribe ko dokumentarizmi sar revolucionikarni forma, barvakerde e filmosi teorija. Ko gova vakti sasa panda jek but kamjabalo redaktori Aleksandar Dovženko. Lesko stilo najsa but formalistikano sar anglal liparde, numa vov o fokuso dela ko estetesko sikavibe pejsaža, simbolizmi thaj sikavibe avtentikano gavutnengo dzivdipe.
Sovetesko redaktori e filmeske “O Roma uran ko badal”, Emil Lotenau, telo asari karat Dovženko, ko filmi mangla te sikavel romantikano romano dzivdipasko čhani, mistikano pejsažo thaj i romani kultura. O Lotenau, trujal gova so čhuvelasa akcento ko estetikane kadrora sar so kerelasa o Dovženko, numa palem turli lestar leske sasa pobaro dzanlipe te sikavel e giljako kvaliteti. I muzika ko kava filmosi ki majuči digra, maškar aver, sebepi i kolaboracija maškar o Lotenau thaj o kompozitori Eugen Dog.
Kava Soveteskoro blokbasteri sasa sikado ko 1976 berš thaj ačilo ki gogi sar jek katar majpopularnikano kotor katar soveteskiri kinematografija. Aso oficijalnikane evidentora, ki orginalnikani bioskopeski distribucija ko SSSR, sasa kinde 64,9 milijonora karte. Ki Anglija si le duj tajtlija (naslivi): “Queen of the Gypsies” thaj “Gypsies are Found Near Heaven”. O filmo si upri funda Maksim Gorkosko romani “Makar Chudra”.
Šerutno filmesko phandipe si o mangipe maškar Romani Rada (Svetlana Toma) terni thaj lači dikhljarutni, savi so pe šužipasa cidela e muršen pal peste, numa nimangel te ovel khanikasa soste ka našalel po tromalipe thaj e grastengo čhor Lojko Zobar (Grigore Grigoriu).
O filmo šurarkerel duje phure Romencar, kote so jek rovolpe e avereske katar avdisutne Roma, save so biknen e grasten sumnakajese, vakerindoj kaj von naj dzijani so mangen barvalipe ni mangipe, salde tromalipe. Kova sentimento dikhelpe ko sahno filmo, a i doš e duje šerutne simenge so gova so ni ačile ko gova te arakhen o tromaliupe.
O avgo arakhipe maškar o Lojko thaj i Rada si ko dakiko kana vov našla katar meripe, a voj sasljarda le lunake magijake prahosa. Lengo mangipe si sikavdo ko ekstemnikano stiliziribe. Sakana arakhen pe ovela mudripe tjal lengo arakhipe si salde sentimentalno bašalipe, a o rošakerdo eksterieri kote so arakhen pe ovol majintenzivno.
Trujal e Rada so si la magikano pijbe, si la tjah telekinetikane šajdipa, thaj kana o frustririme šoferi o barvalo Antol Siladij (Ion Sandri Scurea) mangla te uštavol e Rada thaj lake amalinen, voj ačada o vordon pe gndencar. O barvalo Siladi si le kamipe pi Rada, numa oj cedel le pestar. Ko agor kana lengi romansa ni ovol, o Siladi del sa e Romenge te ulaven leso baro barvalipe, numa i Rada palem ni manglja te ovel lesa, a o resto Roma ni holjavon lake, sose gova so del len o Saladi lenge si sar tromalipasko našalipe.
Kana phenda kaj nimangel le, o Siladi pučel e Rada kaj ka dzal, a voj penda lese kaj ka dzal ko agor taro sumnal thaj palem ka iril pe palal. Kana pučla la sose, voj penda kaj sebepi so dzal gote si te dzal thaj te iril pe. Vov pučla save manuša si thaj so mangen. Voj phenda lese kaj nimangen khanči salde e droma.
Katar gasave sekvence dikjol kaj o filmo si ko sahno najekipe e problematikasa katar čorolipe, najekajekhipe sosa si astarde o Roma ko čačutnipe thaj isi len tendencija katari mistika disoske so ki suština si evidenti katar nanijamale politike.
Ko filmo si sikavdo o phandime kataro mangipe thaj meripe, eros thaj thantos. O Lojko sakana našela kataro meripe salde te arakhel pe e Radasa. O arakhipe si majbaro katar i kauza.
Kana o Lojko našel katar umlavipe, arakhela e Rada, o pejsazo trujal lende si devrijal ani magla so dela jek diso nasakodiveskoro dikhibe. Ki goja scena šunel pe harfa thaj giljavol hori katar dzuvlja. O Lojko vakjarol e Radake kaj štar lese amala so čoren grasten si mudarde, thaj akana si sesko sra, numa voj ni šunol le dikhela ko karte thaj dikhel kaj lenge droma sakana arakhen pe thaj sakana ka arakadon thaj golese predijape lese. I Rada ni mangel te dzanel nijamora, numa sa so mangel te dzanel dikhela ki mistika, karte, drabaribe ko vas thaj aver.
Si jek ontološko turlipe maškar o Roma thaj o avera so si majbut pučakerdo ko vjavahari i Rada thaj o Siladi. Dzkote o avera si irame ko karane thaj so ovol, o romano dzijani si irame ko čipote. Dzikote avera dikena i vigjanali medicina, o roma sasljaren pe magijake prahosa. Dzikote o Siladi cenil o barvalipe, i Rada cenil o tromalipe.
Ko agor taro filmi, o Lojko avela anglal i Rada thaj lako dat thaj rodela lako vas, numa voj palem iril pe. O solduj vakjaren kaj si but tromale the phandenpe, numa našti te dzivdin jek bi jekesko. I Rada palem alusarela po tromalipe. O Lojko čhivela lake čhuri ko kolin, a lako dat mudarela le.
O meripe si jekutno ikljovipe katar i manginaki paramisi, soske siklile ko tromalipe, a ko jeka jek vakti si sikavde kaj dzivdin bizo kamipe. Goja kontradikcija dzal sa dzikaj o strastija na preperena. Pal gova si kadari katar kham, so si simboli kaj o rošalipe lijalen peste. O roma uran ko badal soske dzivdin ko skladi emocijencar, save so crden len katar jek ki aver rig, a kana o emocie crden len ki aver rig, tgani meren.
O stavova vakjarde ko kava teksti si stavova katar auktori thaj nisikaven i redaktorikani politika katar Phralipena.
