Marija Šoln, artistka katar o Beograd, deš berša aktivnikane kerel bukji ki dromeski artistikani scena trujal e štafelesko čitrakeripe kolesa ko kerel paralelnikane bukji. Ko vakti thaj palo agorkeripe o studie ko duvarengo čitrakeripe so agorkerda ki Akademija baši primenimo arti ano Beograd, e Šolna sasa la šajdipe te džal ko droma avral katar i Srbija thaj Evropa thaj ko gova proceso sikljola sa agverenge, numa thaj majbut peske, a o zaruripe te avel peske khere avela sa korkori latar, sar so voj vakjarel katar o “athinalipe” e Beogradeske. Ki diz kaj so sakana iril pe si butipe katar inspiracie thaj sa okolenge so si sar late save so keren buki ko sociologikane teme. Baš gijate i Šoln vakjarel kaj si sar sociologikani studija kerdi lirikasa.
Sar naturaki hapa kerdilo lako inkludiripe ko lokalnikano proekto “Ekskluzivna Srbijake romnja” savo so si baš sa okola katar kaja phuv so i historija nanijamale bistarda len taj muklal len pal palal. O proekto si inicirimo katar Holandijaki ambasada , ki realizacija e Kulturnikane centroske GRAD, inicijativasa katar Street art Belgarde, muzej baš dromesko arti Amsterdam, o Centro baš džuvljane studie thaj arkasa katar lokalnikane komune. Barabar kerde konkursi te keren pe dešujek murala ko deš dizja ani Srbija thaj golesa sar so phenel i Šoln kaj amen save so kera dromesko arti inkludisara amen ko proceso te kerel pe nevev vaktesko lipardara (spomenik) historikane personenge save so pumare lipardara čačeste zaslužisarde. Gijate anglal nesave divesa ko Solunesko drom 18 ko Beograd o duvari katar baribina si o murali katar Gina Ranjičič, romani gajakjina katar 19. šelberšipe, kaskiri so auktorka si u Marija Šoln.
E konkursesa si astarde dešujek fenomenalnikane persone, džuvlja save so ko pumaro plesutno čhani kerena saturli o sumnal koleste sp dživdisarena sa, cidindoj o simantre katar gova so džarelasa p, mangela sa pe, a prekalmareba baš pumare ideala dži avdive bute manušenge ačile inspiracija.Ko sa gova ulavela pe i paramis egajakinake savi so sasa pionerka amende, lako napakjaipasko dživdipe, laki bari energija, stihonge save sojekhajek šaj ovek ko jekha jek piko e majbare alavencar katari srbijaki poezija.
I Šoln angleder niarakhela sa pe e alavesa kale romane gajakinake thaj minsali kaj i paramis katari Gina Rajničič si sikadi sar misterija, cra informaciencar baš lako dživdipe, a panda pohari vizuelnikane evidentora astarda pe ko kreiribe muvmento. Sar gasavi ( i Gina Rajničič) sasa čuti ki „improvizacija” so mange sar tasviruti si inspiracija, na te sikavav o bukja sar so si, numa sar hošisarav len. Gotar i Gina mande kerda bare emocie but gndipe thaj me lasa sar te ulem jekajek. Džanela sa kaj jekhutno murali baš savo so ka del ko konkursi, vakajrel o Šoln, si jekhutno, a ikerav man thaj ko stavi kaj gova so si iskreno si le šansa te ovel šukar.
Autentikani fotografija katar Gina Ranjičič naj, a dikhindoj kaj kerel pe lafi bašo 19. šelberšipe, sasa salde jek gravura savi so nipoklopilasa pe e idejasa savi so sasa e Solna. Trujal gova ki realizacija dije la arka duj džuvlja – Marija Džukič pozirisarda ki rolja sar Gina Ranjičič anglal o objektivi katar Mina Šarenac, a sa palo plani taro Šoln aso koleste i Gina seljamikerel pi sima ki anja. O sikavipe thaj i Gina naj jekhajek, voj peste phiravel dživdipaske nišanora save so zoraleste phiravela sa len ko dživdipe, seljamikerindoj tele ki sima okoja Gina sava so o sasuitnipe ko gova vakti džarela sa te ovel.
Simbolizmo thaj figuracija
Ko ponadarutno lafikeripe i Šoln vakjarel sar e dromesko arti si le darhija katar dur purano vakti, numa te kerdam lafi bašo arti gasavo sar so si avdive, šaj te phena kaj vi voj ulavel pe ko nekobor kategorie. Katar o artistora save so ikljon ko duvari thaj ‘nalegalnikano’ čitrakeren sar užo porivo te kerel pe dži aver agoripe kaj so o čačune murala save so roden angažiribe thaj tehnikani produkcija ki uči digra. Sar tvorco zaruri si te phenav, kaj sa o droma thaj alusaripa si legitimnikane sa džikaj ni den ko jek čhani ki diskriminacija thaj nefreti.
Numa i Šoln džipherel kaj kana kerel pe lafi baši bare duvara, ulavdeste gola save so si ko ekskluzivnikane lokacie , džanlo si te istemalkerel pe o jekhajek aksesi, sose na salde so haljovel pe o angažirime vjavahari thaj e tehnikaki specifika, gasavo arti bičalel thaj ulavdo mesažo.
Kana ka kiden pe sa gola segmentora šaj te kerea lafi si li neso artistikani bukji ja na. Ko opoziti, šaj te ovel tumen salde lačo tasviri savo so si šukar kerdo, a mesažo savo so naj bajrardo savali. O turlipe maškar o tasviri thaj artistikani bukji si but bari , a ko gova sakana si zaruti te vakjarel pe sose naj sakova tasviri artistikani bukji sar thaj kaj naj sakova tasvirutno (slikar) artisti, O tasviripe si veština , a o arti si diso so si dendo ki goja veština. O publicirimo than zaruri si te sajdil pe, so vakjarel kaj i skica ko nekobor nivela zaruri si te ovel ko than e duvaresa, pal gova ko eksterieri, zaruri si te gndisarel pe thaj ki majdikhli nukta, gijate mujal sa te ovel harmonizirime akcenti so si džanlo e bukjake.
I Šoln si minsali , kaj o sikavipe ki galerija, pesa anel ulavdo tromalipe, sose i bukji savi so sikavel pe si baši ulavdi publika, okoja savi so korkori činada te avel thaj te dikhel i egzibicija. I bukji ko drom si sakonenge so nakhen, turli preferenciencar, statusesa, edukacijaki digra thaj kulturnikane minsasa. Sebepi gova vakjarel kaj o murali sar likovnikano vakjeripe si le but pharo savali. Kerel takati te resel dži sakoneste thaj ko gova te na našalel o kvaliteti thaj te na džal ko agor taro banaliteti thaj diletantizmo. Trujal gova na sajek o muralija si len mesažo, kjeren lafi bašo tabu teme, thaj sar gasave roden čhani ko jek vakti te na oven sar diso hramnome disave kompanijake thaj te na našalen ko pumaro plesutno, likovno barvalipe. Simbolizmo thaj figuracija sa jek arakhen than ko lako butikeripe.
Ko agor i Šoln gndisarel kaj kale proektesa putardili jek fioka kaj so sasa čute evidentora „disave džuvlenge”kolenge so avilo pe dži konstatacija kaj lengi butikeripaski energija nakada o vakti ko savo so von dživdisarena sa, numa e historijakere hramarutne gnsisarena sa kaj lengo than naj gote.
Agive historija hramosaren vi o džuvlja, ka dikha ko avutnipe sar o generacie save so avena ka vakjaren baš amaro vakti. Mangav te pakjav kaj ava ko dakiko kana o turlipe maškar o džuvlja thaj o murša si salde biologikane, numa i avdisutni džuvli si la panda but te kerel baš o generacie save so aven, thaj gova si so me dikhav le sar barvalipe savo so amen sam lenge bordži te da le. Bešindoj ko skele sahno dive, siklilem te šunav o akharipe telaldan katari phuv: ‘Bahtali bukji čhavalen’, a me iriv lenge ‘čhavalen thaj čhajalen’ thaj kate ni dikhav khanči problematikane, hapa pali hapa kava da ka čhinava le. Gova so pocra džal si so kana ka huljav katar o skele, džaren man „džuvljane” dajatve.
Sa o kamjabija si mukle thaj e džuvlenge, gndisarel i Šoln, numa kana trujal lendar kana resaren te oven thaj sa aver, kherutni, romni, sar ko nakhle generacie. O džuvlja sa majbut keren mareba bašo pumaro plesutno than , sar ko arti gijate thaj ko skodiveske sasuitnipaske rolje. Golese o murali kerdo baši Gina Rajničič, trujal so si liparipe ki laki sima thaj bukji, anel thaj mesažo thaj bašo sasuitnipaske džakeripa dende e romnjenge , pa i artistka ko agor pučel: ‘San li hazri te dživdisare upral gova so si zaruri.’
