Ko barabarutnipasko ruhi – Opre Roma!

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    26
    Foto: screenshot/youtube SRRH "KALI SARA"

    E romane džijanesko preperipasko ruhi si čače ulavdo preperipasko hoši okolenge savi so historija si nišankerdi migraciencar, na astaribe taro javera, diskriminacijasa,stigmatizacijasa thaj nefretesa, okolenge save so sakana ki sakoja raštra thaj sasuitniopaski kedin živdisaren sar minoriteti.

    Ko avgo Romengo Sumnalesko kongresi 1971.berš avgo drom ki historija  kava džijani rodija te ovel anavkerdo leske čačikane alavesa- Romano džijani. Gova sasa jek zoralo džangavipasko šuru baši nacionalnikani minsa. Savore amen konektirisarel o kamipe thaj phralipe sar jekhutne nišana bašo jekhajekhipe maškar o Roma katar turli phuva, a kaske so reprezentora si kate ko Kongresi, phenda o Huan De Dios Ramirez Heredia,  romano aktivisti katari Španija, partisipanti ko avgo Romengo Sumnalesko kongresi ikerdo ko Oprington paše ko London, a pal gova kerdilo avgo reprezento ko Evropako parlamenti e romane nacionaliteteske ki historija thaj džipherda: Kala konekcie den amenge zoralipe ko džanipe kaj sam jek, kaj sam manuša save so o crdipa thaj i loš sakone amare phraleske len la sar poro crdipe thaj lošalipe. Dijam amenge pakjiv kaj akana thaj ponodoringate ka buvljara e jekhipasko ruhi ko amaro džijani.

    O partisipantora  ko kava Kongresi, o romane delegatora katar enja phuva thaj o opservatora panda katar šov phuva, ule minsale gole jekhipaske thaj si zoraleste astarde hošipasa kaj preperen pe džijaneske decizijasa te resaren sasuoitnipasko nijami thaj jekhajekhipe thaj lije o slogani  ‘Opre Roma’. ‘Opre’, ko nesave varijante ki romani čhib ‘upre’ ki translacija šaj te ovel ‘upral, premal upre, premal učipe, majučeste, te vazdel pe i minsa, džangavipe’, a ko konteksti ‘Opre Roma’ si ‘ušten Romalen, vazden tumen ja angle Romalen’. O lafi ‘opre/ upre’ si jekhajek e hindusijake lafesa ‘oopar’ so ki amari čhib si upral, vakjarel o Benjamin Ignac romano aktivisti bute beršengo bukjarno ko ERRC (Evropšako Centro baš romane nijamora) apsolventi ko studie  baši publicirime politika ko Univerziteto ano Oksford. Interesnikane si sar o auktori e romane himnako  Žarko Jovanovič savo so trujal avera lija than ko Romengo Avgo sumnalesko kongreso 1971. ano London, sasa le gnd o lafora ‘Opre Roma, savo so arakhel pe ko štarto stiho te ovel o oficijalnikano alav e romane himnake numa e romane himnako alav kerdilo „Dželem, dželem“ sasa majastardo alav  e himnake,  vakajarel o Ignac.

    Kava slogani thaj avdive džangavel romano nacionalnikano garvasijalipe (ponos)sose si simboli e proceseske baši nacionalnikani emancipacija šurarkerdi ko 1971.berš thaj katar gova vakti našti te ačhadol. I decizija te crdel pe o peravibasko alav“Cigani“ bašo romano džijani, so nišakerda o šelberšipe marginalizacija thaj ekskluzija, šunda pe ko sahno sumnal.

    Sa o Roma thaj Romanja save so keren lafi ki romani čhib thaj sa gola seve so si len  politikane aktivitetora džanen kava lafi ulavdeste ko evropake transnacionalnikane romane muvmentora. Ko nacionalnikano konteksti istmalkerel pe te vazdel pe o nacionalizmo, o garvasjalipe thaj vazdipe o romano nacionalnikano identiteto thaj kultura, a ko maškardžijanesko konteksti te vazdel pe o jekhipe, kolaboracija anglodžaipe ja rezistencija, vakajrel o Ignac  thaj džipherel kaj si but biradžake organizacie save so ko lengo alav ja bukji si len ‘ Opre Roma’ sar so si Opre Roma Srbija, Opre Roma Kosovo i Opre Roma Slovensko, kasko so putaripe kerde le te o Phutardo sasuitnipe. Sar egzampli ani Ungarija kerdili i politikani partija Opre Roma –Demokratikani  džijaneski partija, a kava slogani sasa istemalkerdo baš duj dokumentarnikane filmora „Opre Roma” (2017) savo so režirisarda  Paolo Bonfanti i “Opre Roma – Roma ani  Kanada“ (1999) savo so režirisarda le Toni Papa. Ponodoringate kava slogani istemalkerel pe thaj kana nišankerel pe 8. april Romengo Sumanlesko dive  ja ko kampanje baš deibe dumo mujal o rasizmo.

    Okova kotor  katari kedin savo so nikerel lafi ki romani čhib, sar so si o Roma Bajaši save so dživdisaren ko Medžumurje ani dakšinali Ungarija thaj Vojvodina thaj keren lafi bajaško-rumunijaki  čhib, ni haljoven ko sahnipe o slogani ‘ Opre Roma’, numa sa gola save si politikane aktivnikane, studentora, terne thaj educirime Roma, ašunde le ja istemalkeren le ko aktivistikano konteksto. Numa maškar lende naj gijate hor konekcija kale sloganosa  sar so si gova ko avera Roma, sose nikeren romane lafi, a šaj thaj kataro nacionalnoikano baripe so preperen ki bajaško džijaneski kedin, so pala mande si ironikano sose o slogani vazdel jekhipe,  a na ko ulavipe andre ki romani kedin, vakjarel o Ignac.

    Lese o slogani si inspiracija thaj baripe so si Rom. Gndisarel kaj si but motivikano sose inicirisarel mareba mujal sa o bukja  kolencar so arakhen pe thaj avdive. Vov gijate del zor ko Roma te den dumo thaj te nišankeren o kamjabija pumare manušengo, thaj džipherel kaj lese  ‘Opre Roma’, definitivnikano si preperipasko hoši ki majbari maškardžijaneski kedin save so sakana den nesavi rezistencija.  Vi me nikerav lafi ki meri romani čhib sose preperav ki kupa katar Roma Bajaša thaj sajdisarav o aspekti amare čhibake thaj kulturake, numa o slogani si mange but paše sose si mange džanlo lesko fakti kaj istemalkeren le milijonora Roma katrar sahno sumnal, a kolen si len jekhajekh ekspiriensi sar man ki mareba mujal i diskriminacija. Dženo sem ki panevropaki romani khedin savi si buvljadri prekal nacionalnikane simantre, kultura thaj čhib. 

     Ki Maškardžijaneski konferencija „O Roma sar indijaki dijaspora- bičhinde konekcie“ ikerdi  kava berš katar 10.dži 12. april ano Zagreb, sebepi 8. april Romengo Sumnalesko dive, kidije pe reprezentora katar 17 phuva katar sahno sumnal thaj i Deklaracija baši Romengo statusi sar indijaki dijaspora ande la jekhe hangosa dendoj vika Opre Roma!

    Maškar lende sasa terne Roma thaj Romanja save so garvasjale drabarde o teksti katar i Deklaracija ingjarindoj o ruhi katar barabarutnipe, minsale bašo džanlipe e avgo Sumnaleske kongreseske thaj o slogani Opre Roma, so ka nišankerel lengo aktivistikano butikeripe.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime