Ko vakjardo than sakana resa but rano. Gova si jek lači karakteristika, numa kana o vakti si but šudro, ko than te džal pe kaj so si vakjardo, sakana gndisara kaj sar jek nasvalipe šaj te ačova cra geči, sose ka ovel amenge lače te ačova majlungeste khere ko thanm te resa ko vakti. Sa panda ikerela amen o entuzijazmo sar fundavno motivi te kjera bukji ki redakcija Phralipen , pa amare kedipa te kera len ko dizjake kafičija save si dikjon sar jek dajanipe kafavasa ko tromalo vakti, numa pal gova i mesali ovela pherdi lilencar kaj so si hramome o tekstora bašo portali, teme baš avutne numeroja patrina, raportija thaj statistika. Pal gova aven disave gnde thaj ideje save so ulavaja len jek averasa, aven katar inspiririme dživde paramisencar katar manuša kolencar so beršencar sasa amen kolaboracija. Gola paramisa si kotor katar lengere deiba gogji, sakana hor emociencar sebepi kerde nanijamalipa sebepi so o sasuitnipe percepirisarela sa avera thaj averčhane.
Lengoro ruhesko takati thaj ačoipe ko gova pumaro dživdipe thaj o dživdipe pumare džijaneske kerena le majsigurno,majkvalitetno thaj majbahtalo, vakjerindoj amare barabarutne karakteristike thaj manušikane molja, sakana si motivacija te dikha amare plesutna pakjaiba thaj ko gova pakjaibe pabili rošarin te kera barabar lengere paramisa ko jek lil savo so ka ovel interesnikano e drabarutnenge . Po cra phabola sa goja ckn rošalin katar amaro barabarutikeripe kaj so phandija amen o romano džijani, sa džikaj o narativna žurnalistikane paramisija na kudijam len ko jek lil Romanipe – katar učalin ki roš.
Ikaldo katar Romengoro khedipe ani Republika Kroacija “KALI SARA“ o lil si prezentirime anglal zagrebeskiri publika ko novembri kava berš, kaj so lije than nekobor autora-Alija Krasniči jek katar o majplodna romane hramara thaj gajako kolestar so pinda berša liljarutno butikeripe savo so pe stihoncar vakjarel:“…te pakja me stihonge zaruri si te dživdisare mngro dživdipe“ koleste so si hramome e romane džijaneskoro nanipe thaj čorolipe, nanijamalipe thaj sa o crdipa, numa thaj o sakodivesipe ki mahala, ternipe, gili thaj kamipe. Ko Zagreb alo thaj o Orhan Galjuš, žurnalisti thaj radio-reporteri, sumnalesko drumutno savo so sar hronologo notikerela pe džijaneskiri historija. Kate si thaj o Veljko Kajtazi, savo so trujal gova so naj lingvisti pobuteberšenge kidipasa romane lafora čuta len ko avgo Romano- kroacijako thaj kroacijako -romano lavzako, kidija e romane džijane ko zorarkeribe o romano identiteti. Avilo thaj o Elvis Kralj autori, savo so pe paramisasa irisajlo ko čhavoripe , dija pe gogji so sa ulo lese thaj sar mangelasa te ovel sa aver salde na Rom, sebepi so savore marena sa leske muj thaj vakjarena sa leske bilače lafora. Maškar aver, gova ekspiriensi dija le šajdipe majlače te haljovel e romane čhaven thaj e ternen thaj gova kerda ko jek biš berš te del arka ki siklana ki fundavni sikljovni ano Pribislavac thaj Medžumurje.
Nesave katar o naratorija save so naštisarde te aven ako Zagreb ko prezentiribe kale lileske paramisencar, bičalgje video mesažo, sar o Nedžo Osman baro romano akteri savo so sahno leskoro dživdipe sine le leskiri strategija savi so ulagja la amencar ko jek amaro angluno arakhipe:“Ko turli čipote sakana vakjerava sine kaj sijum Rom thaj tgani kana khoni ni pučel man. Sakana keravasa lafi baš o Roma thaj togaj kana khoni ni pučel man, kerava sa lafi te na keren avera“. Seljamora thaj šukrikerina bičalgja thaj o Edis Galuši, lingvisti thaj akteri, savo so e čhibjake turlipa dikhel len sar manušikano barvalipe , a na sar šej so ka ulavel e manušen, sare so gova kerel pe ki praks, e manušenge gova čivel le prekal liljaripe thaj teatrosko arti. Dikhel o vjavahari e Romencar thaj anel logikane konkluzie thaj emociencar ko drabarutne thaj ko dikhutne andarel o bange dikhiba, a kana ka pučen le soske, ka vakjerel :“Sebepi o kamipe, sebepi i familija, gova sa si katar o phure, me čhajake, sa e avutne dženenge amare familienge, numa thaj korkori mange“.
Džuvljane teme thaj identiteti
O paramisa katar autorke , save so preperena ki romani kedin kaj so o romnja sa panda roden pumare pozicie, kale lileske den džipherdi mol, sose von pumare egzamplosa na salde so irisarde o bukja ki pumari kedin, numa kerde iranipe thaj ki kulturaki percepcija e džuvljenge andre, numa thaj avral katar i kedin. O paramisa si intimnikane vakjeriba baš dživdipaske dakikora save so nišankerde lengoro butikeripe. Hedina Tahirovič -Sjerčič ki peri paramisi kerel lafi baš lakoro našibe thaj dživdipe ko jabandžiluko, baš o rovipe, dar katar bidžanipe save so garavena pe ko lafora katar našlemanuša. „Sode droma ko avutne berša ka šunav gova lafi?“Pučela pe i Mirdita Saliu, panda jek katar o autorke, vakjarda pe ekspiriensija thaj o memorie katar i bukji e Šaip Jusufesa, minsali kaj si jek katar o retka manuša sava so sine la šajdipe te sikljol katar kava pendžardo marutno baš afirmacija e romane identiteske, autori e avgo romane gramatikake, inicijatori e avgo romane redakcijake ki Makedonija. I paramis katar i Vedrana Šajn šurarkjerela e čeizesa savo so i čhaj ingjarel leko nevo kher kana prandisarel pe, savo so voj istemalkerda le te kerel plesutno radio, džikaj i paramis katari Nataša Tasič Kneževič sikavel o drom dži ko učipe jeke operakere divake, šurarkjerda jeke nasigurnipasa savi so lungo thaj hor sine la negativnikano ekspiriensi predrasudencar thaj rasizmosa. Lendar džarela sa pe te džanen kaj si lengo than thaj te astaren pumari rolja, numa len sine len aver gndipe, „Ko Romano patrijahalnikano maškar phandlo si o koncepti katar lingoski (rodna) rolja thaj vjavaharija.Gijate ki romani tradicija durust džanela sa pe kaj si e romnakoro than ki familija thaj savi si lakiri rolja thaj save sa dajatve si zaruri te kerel , so nitromal te kerel thaj so naj laki bukji. I romani si telo vas e muršenge ki familija, ulavdeste e pophure dženenge ki familija,“ vakjerela i Mirdita Saliu thaj džipherel: „Golese vakjara kaj i romani romni si duj drom diskriminirime -majangle ko kher, a pal gova avral katar o kher kana rodel disave servisora katar publicirimo dživdipe. Bahtake gova akana po cra iril pe thaj mukel pe pal pale. O neve romane generacie, po cra, numa sigurno ovena maj minsale kaj si thaj aver rolja a na salde e familijakiri rolja.“
Trujal gova so si ko ckno gendo, ko palune berša o Romanja ovena sa majdikhle ko turli umala katar sasuitnipasko thaj klulturako dživdipe thaj šaj dikhena pe sar autorke ulavde lilenge, so si jek hapa angle katar tardicionalnikane pervazija. „Gova vakjarel kaj o romanja sa panda si ko edukacijakoro procesi, a me džarava o akanutno hali te irisarel pe sose iklen neve alava ki literatura“, vakjarel i Saliu thaj pučela:“Ako vakjara majlače ki amari dajaki čhib, sose te ni istemalkjera la? Sose te na kjera majbut te šaj te araka amari čhib thaj sose niistemalkera la ko avaro sakodiveski komunikacija?“ I čhib si dživdi materija, savi so sa majbut barol, jeka jek si thaj e romane čhibasa savi so arkasa katar o profesori Šaip Jusuf i Saliu šukar siklili thaj istemalkerela sine o džanlipe.“I bukji e profesoresa Jusuf dija man inspiracija e paramisake Autoportreti thaj memorie kolasa so lav than ko kava lil dija man šajdipe te pendžarav e romengere lungo droma, lengo dživdipasko čhani, sikavibasko čhani mazunipe thaj loš prekal gilja thaj paramisa, kolendar majbut ačile salde sar kolektivnikani memorija. Gova sasa i karana baš mngro žurnalistikano pučarkeripe mere džijaneske savo so dija evidenti te hramosarav vigjanale studie baš i romani kedin thaj sa so crdija ki historija napalal. Ko gola studie džanlo than lela thaj i lingoski (rodna) komponenta ko turli kontekstora kaj so sikavena pe o vjavaharija e romnjencar, stereotipe thaj diskriminacija“.
O vakjeriba katar Mirdita Saliu astarela len thaj i Vedrana Šajn katar Pitomač, fundavutni thaj legarutni ko avgo internet radio savo so si baš nacionalnikane minoritetora ani Kroacija. Barili ki romani familija, katar tiknipe sikljola sa te ikjarel i tradicija thaj o adetora, a maškar gova i čhaj te agorkerel fundavni sikljovni gndisarela sa pe kaj si resel(dovoljno) edukacija. Numa trujal gova voj resarda te hramosarel pe thaj ki maškaruni sikljovni, a pal gova pi edukacija kerda la ko fakulteti, lakere jerie dena sa la dumo. ”Te ove džuvli ko romano sumnal, a ulavdeste ko muršano sumnal, kate gndisarav thaj ko radiesko than sar kotor katar gova sumnal, cra si pharo. Trujal gova so o džuvlja ovena redaktorke thaj ponodoringate o murša si gola upra kaste si o radia”,vakjarel I Šajn savi so alisarda o radio te šaj te sikavel gova so džanel sar džuvli thaj sar dženi savi so preperel ko nacionalnikano minoriteti, baš gova ekspiriensi kerel lafi ki peri paramis Avgo pa džuvli ko lil Romanipe- katar učalin ki roš.
„Bahtali sem so mi paramis araklja pe ko lil, maškar gola save so si len ekspiriensi sode so si man berša, gova si bari privilegija. Trujal gova avera čhaja mere beršende si prandime thaj si len čhave, a me alusardem kariera. Gova ni vakjarel kaj me na mangava familija, o jek na ačavel o dujto, numa te kerav diso averesa mangav avgo te kereav diso korkori mancar te arakhav korkori man andral. Ki romani kedin sa panda si gova te sijan džuvli, tuke preperen o kherutne bukja save so naj pokinde thaj te arakhen pe šhave.Gova naj ni bukjake savaja so le love dživdipaske, a meri bukji si specifikani, rodel fleksibiliteti putardi gogji thaj haljovipe. Katar mo egzampli me jeriendar šaj dikhel pe kaj mi daj saana dela man dumo, thaj gova kerel thaj avdive, sakana avela mancar ko turli čipote thaj dikhela pes upra mande, a mo dat sakana si ki rig thaj po cra del man dumo.
Sar o radio, thaj o teatro si jek šukar organizirime mehanizmi savo so rodel sakodivesko angažmani, a gova majšukarv džanel le i Nataša Tasič Kneževič, operakiri diva katari Srbija, savi so ki paramis Katar sahno hango vakjarda baš jek jevendeski irat savi so irisarda lako dživdipe.“Sakana gndisarava bašo fakto kaj o dživdipe si bidikhlo thaj leskere dinamikaja kaj so palo sako problem, avela thaj e problemeskoro čhinavibe, te si goleske i persona hazri.Ko gova dakiko džarindoj te ikera o kedipe ko klubi ko Džijaneskoro teatro hošisardem hazripe te kerav iranipe, vakjerela i Tasič Kneževiš thaj dela pe gogi ko gova kaj dajek te ulo percepirimo javerčhane togaj zaruri si majbut bukji thaj sikavipe te šaj te pravdil pe lesko than ki meri čipota o teatro“, vakjerela oj samasa baš gasavo minsako vjavahari telo poimi institucionalnikano rasizmo. Džanlo si te kerel pe šajdipe e romenge, numa thaj e avere minoritetenge te džan angle ko arteskoro umal, numa thaj ko arteskoro sumnal sar jeka jekh dženo ko sasuitnipe thaj ma te dikel pe ko lakere manuša sar dizutne katar dujto niče, numa sar persone sa pere potencijalesa.
Lungo vakti čalavela sa pe pere majbare na siguriteto savo so sikavela pe sar napakjaipe korkori peske thaj si lake zaruri but bukji thaj te pendžarel korkori pes thaj te dikhel katar avel gova nasuguriteti, sose si lake sa gola but arija te šunel korkori pes kana hazrikerel pe baš operakere rolje save so den pe lake. Trujal so gova nasiguriteti naj rariteti ko artistora thaj artistke, sar so korkori phenel, late sasa gova but negativnikane ekspiriensesa sebepi romane darhija. Te avel dži gova korkori pendžaribe dija la arka laki komšika Milica, savo so kerel bukji sar psihologo thaj kerel bukji manušancar save so naj len khera, a lencar i Nataša si but paše thaj dikhela pe lencar sako dive, kana phirena rikonencar.“ Jek dive i Milica pučlja man so ka vakjerav e manušeske savo so kerda mange bilačipe, a savi bi bešela sa mujal mande ko kava dakiko ko kava than. Dikhava sine sar i Lejla thaj o Mendo cidena sine jek kaš thaj khelena sine peske, a pal gova lijem te rovav thaj vakjardem lake sa so ulo mange thaj hošisardem baro lokhipe. Ko jek bairi e Milicasa bešasa thaj dikhindoj e rikonen, tromakerdem mi atma.“
I Tasič Kneževič vakjerela kaj o džuvlja sakana si ki učalin pa golese lengo ikljoipe ki roš si džanlo fakti so šaj te irisarel pe , numa amen ko agor oblikusarel amen amaro živdipaskoro ekspiriensi pa golese zaruri si majbut te šunel pe thaj te dikhel pe thaj te astaren pe šukar šajdipa.“ Si jek scena savi so liparela pe ki meri paramis, kaj so i Margareta ki opera Faust ačol anglal i khangeri thaj vakjerel : ‘Devla, muk tere hzmekjarkake te perel ko kočja anglal tute’ thaj ko gova dakiko ikljol o Mafisto. Ko sakova hrami, bilo te si religijako ja artistikano si tumen devlikani thaj demonikani rig, thaj šajdipe te alusarel pe, si tumen šukar konsilsilij deibaskere manuša thaj golese zaruri si te vakjerav kaj ko me duj rolje me dživdipaste čutem o thindalipe, a gova si i lipardi Margareta katar i opera Faust thaj i Mihaela ki opera Karmen. O soldul thindalena sine thaj pobedisarde golen e bilčen, numa teresa thaj asvencar ratvakerindoj katar vilo.Anda li mange gova lokhipe? Na, nisar numa dija man arka me moste te čhuvav asaipe, te čhuvav lolipe, te učarav e kologramengo butipe thaj te phirav ko drom katar amaro lačo sumnal.“
Pe egzamplosa, studiengoro agorkeribe, deibe ani bukji thaj korkori ačovipe, i Hedina Tahirovič-Sjerčič irisarda e romanjengi percepcija ki lakiri mahala, numa ko lakoro planiribe ačada la i mareba ani Bosna thaj Hercegovina savo so kosla sa lakere planora, ko dakiko ingjarda savo te si siguriteti thaj anda lake dar ko lako sakodivesko ritami. Prekal irat ačili bišajdipasko te kjerel love pe familijake thaj sasa čuti duje čhavencar te džal ani Germanija, a o divesa save so nakhla len sar našutni dija len ani deskripcija ki peri paramis Jabandžiluko, dela sa pe gogji sar ko jek ckno than ko jek germanijakiri diz lija te hramosarel pere avgo gilja.
Berša napalal, Tahirovič-Sjerčič kreirisarel analiza džuvljane liljaripnjaske thaj džuvljano lil ko Romanja ki bosansko herceogvakiri historiografija. Katar historikano liljharipe katar nekanutni Jugoslavija dikhlo si, sar so vakjarel ko po lil Lingako identiteti ko liljaripe e romane autorkenge ko thana katar nekanutni Jugoslavija, ni pendzarela sa pe sosa o džuvljano hramovipe, a golesa o romane autorke sas džipherde čute ko telunipe pali ling thaj palo nacionaliteti thaj i romani liljarutni tradicija naj la mol. Te arakhel pe than ko romano liljarutnipe bašo Romanja si but pharo, vakjarel ponodoringate, kaj von najsa crdime katar stereotipengo šabloni thaj predrasude kaj so o kreiribe katar „ averipe“ istemalkerel pe dominatitivnikano thaj majzorale, numa o džene katar romano džijani sebepi o nakompaktnost ko tradicijakoro thaj kulturakoro šabloni ko romane kupe thaj familie. Ki peri analiza Tahirovič-Sjerčič vakjarel:“Ki smisla katar barabarutno Romanjengo ekspiriensi save so feministikane kritikasa thaj ginokritikasa si ekskludirime katar džuvljano hramovipe thaj džuvljani telikultura , gndisarav baš lengi, me bi vakjarava sa teli kultura e telikulturake. Ko kava sar thaj ko muršano hramovibe, o Romane autorke si „ aver averčhane „, numa sar so vakjarav ki meri teza gova ‘averčhano averipe’ thaj ‘averipe’ kerdi katar Avera podnoslivo , sar so vakjarav ki meri teza katar ‘averipe’ Aver kreacija ko pervazora katar plesutno džijani“.
Sar tema ko Romanjengo liljarutnipe sakana dikhel pe o hor patrijahati, minsate ikerel pe gova so si sar dadesko, sar thaj adeti thaj kultura, sosa ko jek sikavel pe i historija thaj lako vaktesko iranipe. „Palo sa i temartika baš Romanjengo liljarutnipe ni geli but dur katar goja so vakjarela sa pe katar kustik ki kustik, a savi so preperel ki kategorizacija katar džijanesko liljarutnipe ( drom, čhavo, dat, khamipe), numa lija disavo aver modernikano izrazi savo so si kerdo e čhibjake bajroipasa e butipaske džijaneske“. E romane čhibjako istemalkeripe ko poro čhani dija šajdipe te kerel pe historija e romane hramome lafeske thaj šuru katar romano barvalipe, maškar kolende arakhle pe thaj o Romanja, majbut sar čhibjako „arakhutne „ Ingjardoj la katar kustik ki kustik ko čhavengo bajraripe.
Phiripe prekal o dživdipe ki jek kamra
Kana kera lafi baš liljarutnipe zaruri si te vakjera o fakto baš Romanjengo analfabeti savo so pali evidentora katar Ofiso baš manušikane hakoja thaj nacionalnikane minoritetengehakoja ani Republika Kroacija 2,5 droma pobut katar Roma analfabetora (7%). O evidentora sikaven kaj o gendo e romnjenge analfabetora ovela majckno maškar ko terne generacie numa ko ja o generacie si lingosko jazi. Bari si i diskrepanca maškar o romnja save so preperen ko romano nacionaliteti thaj e butipaski populacija si o evidenti kaj ko romanja analfabetke si majbut katar o džuvlja ki sahni piopulacija, numa thaj ko muršane džene save so preperena ki romani kedin.
Sebepi kale haleske si i izolacija e romane džijaneske, sar so ki recenzija phenel o prof.dr.sc Latif Demir, dživdipaske nattidže ko korkorutno sumnal“bi anjako kaj so dikhen pe thaj avera, džuvdipasko than bi megalomanska barebine save so nialusarde korkori, numa kaj so izolirisarde o majtakatime lendar“, Pal gova vakjarel sar e paramisenge protagonistora save so si dende ko lilesko saikeripe von“save so katar jek kamra ki jek sumnaleski kamra pesa ingjarel plesutne paramisa a pal gova hramosarde len. Lende dije pumaro čačipe dendoj porteti katar Roma thaj Romanja save so naj ikalde likora“ Bidaravutne ruhesa thaj kreativnikane energijasako pumaro dživdipe kerde o mazunipe ko diso angle, i dar ko takati, a o peravibe ki pobeda.
Vod den amen šajdipe te dikha kaj savore šaj te ova majšukar manuša, sar jek averenge si zaruri te ova gajlelije, te ovel amen maškarplesutno halovipe, barabarbutikeripe thaj amalipe , golese kerasa lafi ko amare kedipa ko bavčako mudripe. Sumnalesko džanlipe thaj amare turlipa thaj empatija zaruri si te oven ko temelija sakone sasuitnipaske savo so kerel humaniteti thaj sansaralo bajroipe thaj naturaki koegzistencija.Ko sa gova tamirisarel pe amalipe, a lestar maškar aver kerdilo kava lil.
*O Teksti ikerel pe ko lafikeripe kerde katar Selma Pezerović i Maja Grubišić arkasa katar naratorke thaj naratora e lileske ‘Romanipe -katar učalin ki roš’ thaj ko jek si redaktorke, portal Booksa
