Katar učalin ki roš

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    48
    Foto: SRRH "KALI SARA"

    Sigende ko štembilibe katar RKRK“KALI SARA“ikaldo si lil ‘Romanipe ,katar učalin ki roš’ savi so aneldeš narativno žurnalistikane paramisa baš o Toma thaj o Romanja katar i Kroacija thaj katar o regioni.E lileske redaktorke Maja Grubišić i Selma Pezerović (ko jek redaktorke thaj žurnalistke ko Phralipena)dži lileski ideja avile žurnalistikane bukjasa thaj pendžardoj o paramisa save so žaslužisarenate oven buvljarde thasj kerde ko jek lilesko formati.

    Sar so vakjarde ko lilesko anglovakjeripe, ki pumari pobut beršeski bukji ko promoviribe romani historija thaj kultura, sakana lende kerena sa inspiracija o džuvde paramisa save so trujl o phare situacie ačoven ko gova pumaro dživdipe thaj e averengo dživdipe te keren le majsigurno, kvalitetno thaj bahtalo. Gasave si deš paramisa t.e.deš manuša palo paramisa, ko lil ‘Romanipe’ savi so akana akanaske si jekhutni publistikani ćipota ko kala thana.

    ‘Romanipe’,tema thaj e ikalibasko alav, sikavel i sasutno romano identiteto thaj ruhi, a e dživdipasko arti thaj o ačovipe si lesko džanlo kotor, sar thaj i minsa bašo preperipe ki romani kedin thaj o turlipe late.

    Orhan Galjuš, žurnalisti katar Kosovo, savo so avdive dživdisarel ani Holandija, ki peri paramis hramosarl baš i romani čhib, kolasa so ikjarela sa pe kaj i te ovel ko sumnal.O Galjuš gndisarel thaj baš romane ruheski pobeda, savi so dikhel la ko gova so ki historija o Roma sakana sasa paldime, numa von ni ule gola save so ka palden thaj ko lengo drom najsa čhelalipe.

    Elvis Kralj,savo so kerel bukji sar asistento ki siklana baš romane čhave thaj translatori paramisienge thaj kerel lafi ki bajaško čhib, hramosarda intimnikani paramis baš po čhavoripe ko rodipe po identiteto thaj leski mangin te preperel khatinde. O Kralj hramosarel thaj baš i doš thaj džovapjalipe so hošisarela sa le panda katar čhavoripe thaj lungo vakti dikhela sa le sar lesko,na kerela sa takati te sikavel o sasuitnipaske faktora.

    I paramis katari žurnalistka thaj translatorka Mirdita Saliu savi so dživdisarel thaj kerel bukji ani Makedonija baziril pe ko deibe gogji ki bukji e profesoresa Šaip Jusuf, autori e avgo romane gramatikake,translatori,savo so lija than ko jugoslavijako thaj internacionalnikano muvmento, sasa jek katar organizatora  thaj manuš savo so lija than ko Avgo Sumnalesko kongresi.

    Rakjate ka akharel man, ka vakjarel so arakhla, a me ka džava sa leste. Togaj džuvdisarasa paše ki jek kupatni. „Ka dža ko kako Šaip“ vakjarava sa me ckne čhaveske  thaj ka lava sa le ki angali, hramosarel i Saliu.

    Laki paramis si lačo notikeribe baš gova sode si džanlo te ulavel pe o džanlipe, maškarplesutno deibe dumo thaj inspiracija bi te kerel patroniziribe, sakana te ovel ki gogji o barabarutno lačipe thaj kolektivnikano bajroipe.

    I translatorka thaj i žurnalistka Hedina Tahirovič Sjerčič, hramosarel bašo jabandžiluko kaj so dikhel te arakhe i smisla. A gova lafi našutni/o! Panda sode droma ko berša so aven ka šunav gova lafi.Ko bosnaki, romani, ki germanijaki ki anglikani. Muhadzir, našado, flüchtling, refugee.Jekhe lafesa -jabandžiluko, hramosarel Tahirović Sijerčić.

    Trujal ko jabandžiluko, laki paramis buvljol thaj ko plesutnipe,ko khereske memorie, nostalgija, numa thaj ko korkoripendžaribe o plesutno džanlibe thaj gola save so dije arka te buvljol. Jek lendar si lako dat, kaske so hramosarel kaj nimukela sa la te kerel pličinte thaj maro, numa sakana dela sa la takati te sikljol.

    E operakiri giljavutni Nataša Tasić Kneževič, sopranistka thaj solistka ki Opera ko Srbijakoro džijanesko teatro, ki peri paramis dela pe gogji ki jek šudri jevendeski irat ko Klubi ko Džijanesko teatro ano Beograd. Kerela sa lafi pe kolegasa Predrag Gost, savo so pučlja la sose pi kariera ni kerel la ano Novi Sad, ko gova voj dija džovapi kaj si lake muka katar o rasistora. Ni panč ni šov, o Gosta rodija e direktore ki Opera ko srbijakoro džijanesko teatro ano Novi Sad thaj pučlja le si li vov rasisti. Džasa ano Novi Sad, ka šunel tut sa giljave. Phenda kaj naj rasisti, sasa o mesažo palo lafikeribe. O resto si sar so phenel pe  historija.

    Kate si thaj i paramis katar i Vedrana Šajn, inoicijatorka thaj legarutni ko jek internetsko radio baš nacionalnikane minoritetora, kaj so i Šajn čuta sa po mirazi, a sar majbaro dendo dumo ki kaja bukji, liparda pe daja.

    O liljarutno Alija Krasnići ki pi paramis ingjarel amen ko sumnal katar leske šuruja, ko džangavibe i mangin te hramosarel. Maškar o aver o Krasniši hramosarel sar o žurnalisti Rade Nešič, lesko amal katar literaturaki kupa, lektorisarda leske bukja ki srbongiri čhib te šaj thaj o avera te haljon leske stihora save so pherena sa o patrina katar sa po thule thaj pothule notesija.1984. berš o Krasniči ulo dženo ko liljarutnengo Kedipe ko Kosovo thaj Metohija sar jekhutno Rom. Šurarkerdem te hramosarav thaj nikana niačadilem, phenel o Krasniči.

    Meri paramis šurarkerel kana nakhav i phurtprekal o Vardari ano Skopje. Dživdisarasa ani jek romani mahala, prndžardi telo alav Topana, ko vakti katar i šukar Jugoslavija. Gijate baš pi mahala hramosarel o akteri thaj gajako Nedžo  Osman. Goja mahala khandela sa ko maro, late o khera sasa sar lego kocke, a palo baro phuvako tinanipe i mahala našadili, baš o Roma ano Skopje kerdili nevi mahala, Šutka. O Osman baš o drabarutne pučarkerel sar ki fundavni sikljovni avgo drom džidžanel kaj si Cigan. E akteresko drom dija le arka golesa te ikjarel pe, te analizirisarel le peske thaj e sumnaleske, thaj te irisarel le peske thaj e sumnaleske.

    Ko lil si thaj i paramis katar Veljko Kajtazi kaj so vakjarel sar kerdilo romano-kroacijako thaj kroacijako romano lavzako sar thaj i paramis bašo gnde thaj emocie katar Edis Galjuši kana kerel i autornikani monodrama ki romani čhib Panta Rei.

    O redaktorke nijamesa vakjaren kaj kala deš paramisa putaren katarzako than baš gndipe thaj tamiribe  sasuitnipe savo so ka manga le savore, sasuitnipe so ka ovel savorenge majšukar.

    Jek katar o droma ko gasavo sasuitnipe a savo si dikhlo katar kava lil, si o maškarplesutno deibe dumo, kolektivnikani bukji thaj inspiracija. Ko sa o paramisa o autora thaj autorke pendžaren nekas savo so dija len balval ko dumo, phenda lačo lafi, vazduja o telefoni thaj pučlja gova so si zaruri te pučel pe, phirda lencar i mahala, dikhlja o tekstora thaj dija arka. Si li gova daj ja dat,profesori ja amalin, komšijaja kolega ki bukji. Majbari mol kale lileske si so sikavel sode šaj te dža dur thaj sode bare takatesa te kera dživdipe  kana jek averenge sam manuša.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime