Artistka sem me!

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    7
    Foto: Delaine Le Bas

    Harika (neverojatna) romni, zorali, bare takatesa thaj kreativnikani. Eksepcionali (izuzetna) romani artistka. Phen thaj amalin savi so džanel te mangel. Salde e Delainasa šaj te vizitkera o romane ambasade, save so arakhen o sumnal.Gijate i atristka Malgorzata Mirga – Tas dija deskripcija pe kolegica artistka Delaine Le Bas. Gijate i Mirga -Tas dikhel o paše avutnipe, sar vakti katar lideripe zoralendar, minsale romane aktivistora, artistke thaj politikane operativke saven so si len sa majbari rolja na salde ki romani kedin, numa thaj so sahno sasuitnipe. I Le Bas si bijandi ko Uniime Thagarutnipe magistrisarda ki umetnikani sikljovni St. Martin ano London thaj prezentirisarel pi bukji – ani Amerikako muzej vizionake artestke ano Baltimor, UAR, ko Maškardžijaneske festivala singularnikane artestke ano Rokuvair, Francija thaj ko avgo Romano paviljoni ko 52. Venecijako bienale.

    Lake bukja keren ko pučipe baš ekskluzija, identiteto, stereotipe, navakjardi historija, poli thaj klase, a – maškar aver -sikavel pe pendžarde uravipasa, raskhelde motivencar thaj renkalija poftani, kolesa so anel ko pučipe i kultura thaj identitetesko kvaliteti. Ko lafikeripe baš stereotipora, i Le Bas vakjarel kaj si dikhle thaj ko arti kaj so e Romen dikhen len sar melale thaj negativnikane sime (likovi), numa ko romantizirime sikavipe e prnange romnjake, kaske so i kali bal ujral ki balval, a voj prastal ki poljana bašalindoj ki tambura. 

    Sa gova anda dži stereotipora save si andre ko sasuitnipe so savore gndisaren kaj džanen ko sam amen majbut se amen korkori. Numa akana si odobor but manuša save so keren bukji ki kedingijate so amaro prezentiripasko čhani  ovel sa majdikhlo, numa si sa panda bukji so te kerel pe thaj nikana ka naštuisara te ova korkori čale.Našti te adžučara ni te dajanisara amen bilo kaste te kerel amenge iranipa thaj golese zaruri si te istemalkera sa o bukja so šaj te irisara i percepcija ko sa o digre.

    I Le Bas sasa maškar o dešušov artistora save so sasa prezentirime ko pervazora katar avgo romano paviljoni ko Venecijako bienale 2007. berš, sasa kustosutni thaj artistikani legarutni ko avgo romano bienale 2018.berš, thaj artistikani kustosutni ki organizacija katar Roma Trial. Lake romesko suno,  Damian Le Bas,  baš o romano bienale savo so si baš o romano arti, kerdilo anglonilaeske 2018. ano Berlin. Lesa kerda buki ko proektora The Safe European Home?, Gypsy Revolution thaj Gypsy DaDa, a barabar kerde scenake bukja thaj kostimora baš teatresko mjuziklo Roma Armee baš teatro Maksim Gorki ano Berlin. 

    Anglal sa me sem artistka, sema kotor katar Romano paviljoni 2007. thaj 2019. sar artistka, thaj gova si mo šerutno poziciribe. Mo rametlija rom sasa inicijatori e Romane  bienaleske thaj bezehaske mulo anglal so sine zaruri te  šurarkera o avgo romano bienale. Kerdem bukji e Roma Trajalesa thaj barabar e Hamze Bitičisa sar kustosi baš akanutno thaj avgo bienale. Katar plesutni perspektiva, katar šuru mangava sa te kerav than na salde baš o artistora numa thaj baš aver bukjako čhani . O Damian thaj man sasa amen ideja, soske te džara akharin ki disavi artistikani čipota, sose te na kera amaro plesutno thaj te na ova simantrakerde finansiencar-sar so si plakatora save so si kerde baš 2.romano bienale 2021 gova šaj te len le thaj katar web sajtora, thaj gijate šaj te ovel tumen o romano bienale thaj ko tumaro kher. 

    O solduj džene sasa minsale  kaj sar kedin zaruri si te keren takati garvasijale te lel pe than so ka phagel gova so i buvli kedin gndisarel kaj si; numa te kerel pe gova, zaruri si te pulsirisarel pe ki sakoneski minsa, sose bistrel pe.

    Pherdi sem pakjaipasa thaj sakana sasa mange irada te inkludisaren pe thaj avera kustosora, turli formatora thaj te šaj sigate te kerel pe majbaro fleksibiliteti va- thaj ko procesi- šaj te reagirisaren thaj te nakhen aktualnikane čipote, thaj ko jek čhani šaj te inkludirisaren pe kotora  katar pumari artistikani praksa ko kava fleksibilnikano aksesi.

    O avgo bienale IKLI AKANA! Si projekti ki organizacija katar Roma Trial e. V. Ko barabar butikeripe e teatrosa/ studij Maksim Gorki thaj o Studio Я, unija baš solidariteti e Sintencar thaj e Romencar katar Evropa. I Le Bas lel than ko hazrkeripe  thaj realizacija ko Romengo  dujto Bienale AMEN SAM KATE! Savo so šurarkerda ko Romengo Sumnalesko dive 8. april kava berš thaj ka ikerel pe dži 24. oktombro kana ko Berlin 2012. si pučardo o lipardari savo si baš o Sinti thaj o Roma viktimora ko nacistikano režimo.

    O artistikano Romengo muvmento  si but turli, bute artistencar katar turli phuva save so keren bukji ko turli spektareske prakse. Gova kerel pherdo dimenzijake bukja miksime hangosa save so ašundon. Ponekana o umetnikane bukja thaj i politika hemisaren pe thaj o artistora- korkori pumare leipasa than ko turli sfere ko sumnal- šaj te keren neve dijaloge baš gova so si percepcija, a gova palem del jek astaripe ko sasuitnikano nijamalipe thaj neve čhanija kaj so šaj te dikha amen ko sam. Numa, gova vakjarel kaj savore si zaruri te kera gova so majšukar džana te kera le ko amare ulavde umala te šaj te kerel pe kolektivnikano  deipe. Na salde maškar amende numa o barabarbutikeripe thaj averencar si džanlo baš  anglunipe.

    I Le Bas si auktorka bare numeroske egzibicie thaj maškardžijaneske projektonge, a maškar lende si thaj i Romani ambasada, savi so kerel bukji sar jek džuvdi arhiva thaj crdutni nukta, dikhli sar ideja baš Romane revolucijaki egzibicija ki HIAP rezidencija ko Suomenlini Helsinki, Finska 2012.,avgo drom lačardi sar performansi baš When The Fuel Runn Out People Will Need Horses ano London ko juni 2015. Inspiririme katar muvmento kerdo baš e purane manušengo hako ani Australia kana 1972. berš ko Australiako Dive štar Aborižana čute ambrela plajake  ki čar anglal e Parlamentosko Kher i Le Bas phenel kaj ni e Romen naj len „jek kherutni phuv“ ni jek nacionalnikani raštra, a sar so arakhen pe ko but phuva ko sahno sumnal, ki ni jek naj ko sahnipe astarde.

    Amen sam kerdisima (oličenje) katar maškardžijaneski populacija, si amen but religije, kera lafi ko but čhiba thaj but verzie katar amari čhib. Politikane si amen but cra korkori-prezentiripe thaj naj amen nisave ambasade  kaj so ka šaj te naša ko vakti kana ka ovel amenge bilačo.

    Trujal lako barvalo ekspiriensi katar legaripe thaj hazrkeripe artistikane programe, inicijativa thaj aktivistikano angažmano, Le Bas ko avgo than čuvel po umetnikano identiteto, savo so pletkosarel pe sa e vakjarde bukjencar katar lako keripe bukji.

    Sakana phenav kaj sem artistka mi bukji si bute slojencar thaj saikerdi katar sa aspektora so sem me, so si man thaj so kontinuisarav te hošisarav thaj sar hošiv man  ko mo sumnal. Gova astarel  but   bukja so si but phareste te ulave len  ko nekobor komponente.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime