Trujal gova so katar premierako sikavibe e filmeske Dnevniko e Dianako Budisavljevič ko 18.juli 2019.berš ko Pulako filmesko festivali , nakhle duj berša, i tema viktimengo crdipe sebepi lengo genetikano hertiži, aver pakjaipe, nacionaliteti, mortikako renki, kultura thaj tradicija si bivakteski. Aver thaj averčhane, Jaudie, pravoslavna thaj Roma, e ustašenge radžija ko vakti katar Biathinali Kroacijaki Raštra phandena sa ko logorija sar so si Loborgrad, Gradiška thaj Jasenovac. Bi došake manušen te ikjaren pe salde sebepi lengo pakjaipe, čhaven thaj dajen, a gova pakjaipe lijam le panda kana bijandiljam zhaj goleske pokinasa džeza, phenda jek katar phureder romnja save so phirena sa ko than katar nekanutno logori Jasenovac, kaj so sasa andi pe dajasa, phejasa thaj trine phralencar kana sasa la efta berš , a sasa kurtulime katar Diana Budisavljevič pe akcijasa te ikalen pe o čhave katar o logori.
Ko nacionaliteti Austrijka, i Diana Budisavljevič, barabar pe romesa katar srbijako nacionaliteti, savo so sasa doktori pe čhajasa thaj pe unukosa ,dživdisarela sa ano Zagreb thaj preperela sa ki uči gizutnengi klasa. Ko 1941.berš šunda baš o logora save so kerda len i Biathinali Kroacijaki Raštra, kaj so sasa ingjarde o Jaudike thaj Srbijanke lenge čhavencar save so ko but nahumanikane šartora, mule katar i bokh thaj turli nasvalipa. E Jaudiengi komuna angažirisajli te bičalel arka e Jaudikenge, numa baš o Srbijanke thaj lenge čhave khoni nidija arka. Trujal gova so rodija arka katar o radžija,khangerija thaj Lolo trušul, anda decizija korkori , nekobore dostoncar , te crdel ki akcija te kidel arka thaj te kurturisarel e čhaven katar o logora. Katar Radžija rodija mukin te šaj sahni akcija te ovel legitimnikani, numa ni dije la sose o načalniko katar Oddeli baš čhavengo arakhibe phende lake kaj khoni naj le mukin te kerel bukji ko logora. Numa voj ni pomukla ni kana lako rom rodija latar te mukel koja buki soske dije le kartica kaj so hramosarela sa „Srbin 498“, kaj si gova but darutni buki, thaj ni kana dikhlja kaj čuvel ko riziko thaj poro džuvdipe.
Činada te hramosarel dnevniko “D.B.” akciencar te šaj te ovel la dikhljaripe so sar arka si kidimo thaj dendo, a so panda si zaruri. Šukrikerindoj gole dnevnikoske , savo so sasa arakhlo palo lako meripe katar laki unuka, i familija thaj o publiciteti ašunde baš laki bukji kolasa so katar čačutno mudaribe ko vakti katar Dujto sumnalesko maripe kurtulisarda pobut katar 10 milja čhaven. Kerela sa kartoteka sakone čhaveske te šaj pali mareba te arakhel pe katar leski familija te ačile džuvde, thaj te šaj o čhave kana ka baron te džanen katar si lenge darhija, ko si lenge jerie kana thaj sar našalde len. Numa, pali mareba 1945.berš o komunistikane radžija lije latar i kartoteka thaj nikana najsa arakhli. Nesave čhave resarde te keren rekonstrukcija katar pumaro traumatikano nakhlo vakti, sar so gova kerda o Živko, Milorad, Zorka thaj Nada kola so palo 80 berša irisajle ko thana katar nekanutno logori thaj te vakjaren pumare memorie.
Ko bočve anena sa mumuruzno miana, mumurizno rumime aro thaj kerko, a andre hari kompira thaj fusuj. Gova sasa amaro hapr, jrk drom ko give. Gova sasa but bilačo hape, ni o bale naj te hang ova. Kana sasa andre kompira najesa ikala sa le thaj hasa le, a o fusuj sasa kidimo thaj bikerado. O pockne čhave merena sa , von na bi džanena sa te keren lafi, a o čhave so sasa sode mande sasa cra majzorale thaj ačile. O ckne čhave astarena sa dijareja zhaj gijate merena sa –vakjarela sa i Zorka tinanipaske hangosa. Avilem me dasa , me phejasa thaj panda trin phrala. Avgo lije me pheja, nikana nidožanlem so ulo lasa, phende kaj ka džal ki Germanija te kerel buki. Ki bajan rig ulavena sa e cknen thaj e sasten, a ki aver rig e nasvalen, e khamnen thaj e phuren. Majgeči džanena sa koj kaj ka džal ani Germanija,Ko logori ja ki Sava.
Kana manuš ka dikhel kaj katar gova give kana sema kate, nakhlo pobut katar eftavardeš berš, togaj naj niso bidiklo te dikhav gijate učo thaj baro kaš, vakjarel o Milorad. O avgo trin givesa kana alo ko logori nidijel e ni paj ni maro, pa barabar e averencar piela sa e bršindesko paj savo so ačola sa ko doline. Jekhutno hape save so čuvena sa ko muj sasa zrna mumuruzi save so dena sa len nesave romnja thaj ko muj dikhena sa sar te bilaven len. O tasviri ačilo thaj gndisarav kaj ka ikjarav le sa džikaj sem džuvdo, vakjarel o Milorad thaj palo odoborom but berša.
Uladam amen me, mo phral thaj me kakoksko čhavo. Sasa man deš berš, me phrale efta, a me kakosko čhavo ohto. Nidžanasa sosi amare phejencar, jek sasa la dešutrin, a i dujto ohto berš. Majdukhavno si mange so kate ačili mi phen. Eftavarderš berša nakhlem gndindoj late, numa nikana najsa man takati te avav palal ko kava than. Thaj kana kerdilo eftavardeš beršipe katar gova baro crdipe mere familijake, nišankerdam gova ko barabarutno limori thaj phendam nakhle eftavardeš berša, ni arakhlam to limori, numa golese kate lipara tut kate te ačo maškar tere- asvencar agorsarda o Milorad.
Khanči nidžanava sa mange, kana sem bijando, katar sem, ko si me jerie. Džanav salde mo alav Živko thaj o gendo 1128 hramosardo ki logoreski ploča-vakjarel o Živko savo so sahno po dživdipe ko turli arhivora rodela sad iso te arakhel peske thaj pe familijake.
Dikhindoj kaj si Austrijka thaj kerela sa lafi ki germanijaki čhib, i Diana Budisavljevič resarda tea vel dži ko germanijakere oficera thaj ko agor prekal o generali von Horsten lija mukin baš čhavengo transporti katar o logori thaj o direktori baš raštrako arakhibe
Eugen Dide Kvaternik. Kana resla ko logori barabar nekobore romnjencar avgo hramosarda e čhaven kaske so daja sasa ingjarde ani Germanija. Dendo sasa lenge thaj doktori savo so sasa zaruri te phenel šaj li te ovol transportirimo. Sigate halilo kaj kerel pe lafi baš kurtulibaski akcija thaj skova čhavo sasa kerdo takatimo kaj šaj te ovel transportirimo, hramosarda ko po dnevniko i Diana Budisavljebič. O saste čhave sasa urade ko ustašenge uniforme thaj len ničutam len ko spisako. Phendam kaj ka len than ko snimibe propagandnikano filmi. O doktori istemalkerda e askerengi nasama thaj dijam ko čhavorikano hospitali. Lijam thaj gole čhaven trujal gova so najsa te ačon džuvde. Pobut lender mule ko epaš give. I akcija čhavengo transporti kerdi sa pobut drom thaj trujal 5 milja čhave arkasa katar I khangeri sasa thanakerde ko gavutnikane familije.
Kava filmi sasa režirimo katar Dana Budisavljevič, producentka thaj redaktorka savi pal peste si la nekobor pursakora baš dokumentarnikane filmora sar so si Naj to dživdipe gili katar Havaje (2012) savo so lija pursako katar publika ko Zagreb Dox 2012.berš thaj pursako Majšukar umuti (nada) ko Dok fest ano Prizren 201.thaj o filmi Sa 5(2004) baš savo so lija Grad prix ko Givesa e Kroacijake filmeske 2005.berš thaj panda štar pursakoja ko maškardžijaneske festivala. O jeka jek palo alav Budisavljevič so e režiserka si la e šerutne protagoniskasa ko filmi thaj i heroina Diana anda la dži ko lil “Dnevniko e Dianako Budisavljevič” savo so si ikaldo ko 2003. berš katar Kroacijako raštrako arhivi, a ko agor katar 2010. Berš katar I direktorka ki Publicirime ustanova Memorijako than Jasenovac Nataša Jovičič sasa lake vakjardo baš sa kava. Gijate I Dana lija te kerel pučarkeripe baš kaja bipendžardi paramisi savi so ko filmesko ekrani sasa sikado palo deš berša.
Kava kheldo-dokumentarnikano historijako filmi lija but pursakora maškar koleste si o pursako baš majšukar filmi ko Pulako festivali, pursako baš majšukar režija, montaža thaj muzika, pursako katar i publika thaj o šerutno pursako baš majšukar filmi ko maškardžijanesko festivali baš historikane filmija Vaterlo. Resarinasa te kerel pe džender jekhajekhipe ko evropako filmi, kava filmi si panda maškar 50 filmora save so režirisarde romnja thaj si ko albumi publikaciencar “Sumnakajalo albumi-redaktorke” koprodukcijako fondi Eurimages.
I konekcija katar khelutne-dokumentarnikane scene ko filmi kerena le realistikano thaj autentistikano. O dokumentarnikane scene kosen sakoja iluzija thaj horeste astarel e dikhutne, a o tasvira katar bokhale, nasvale thaj mule čhave sakanaske ačoven ko gndipe. Ko jeka jek vakti e dikhutne inspiririsarel o humaniteti thaj e romnajako kuraži save so naj salde šunde paramisa thaj bilačo hoši katar gova so o manuš si ko šajdipe te kerel avere manušeske thaj nimukela sa pe ko našajdipe, numa džala sa katar vudar ko vudar te šaj te kurtulisarel e nadošale čhaven. Lako liko brilijantno khelda le i Alma Prica. But si bilačo kana manuš avel dži ko manuš thaj rodel čhani sar te mudarel le, phandija i Zorka ko filmi, gova džanlipe ko dikhutno mukela kerko hoši. Numa si džanlo kaj si manuša sar i Diana Budisavljevič, kasko so sebepi ačol amaro sumnal.
