Simonida Selimovč mangel zorale dzuvljane likora, bilo te kerel pe lafi agentkake ki kriminalnikani serija ja medicinaki phen ko familijarnbikano filmi. Lake si dzanlo pere roljasa te astarel čačikani dzuvdipaski paramis turli katar gova so o dzuvlja si sikade sar mangen devlenge thaj bi dandengo.
Nimangav kana phenen mange kaj si gova salde arti. Našti te ovol arti kana jeke nacija sikave la sar so manges, a te na dzane savo si o čačikano hali . Šaj te kerel pe arti numa ma te peraven pe avera.
Sebepi kava, agive voj niastarel ni bare rolje. Kaja akterka si bijandi ano Bojljevac, diz ani Srbija savo so arakhel pe paše bugarijaki simantra. Avgo čhib savi so siklili sar čhavo, sasa srbijaki čhib, sebepi so lake jerie mangena sa te ovol la majlokhi integracija ani sikljovni thaj te oven la amala. Numa lake jerije nidzanena sa kaj lako lačo čhibjako dzanipe sasa cra te ovol astardi katar jek kotor siklanako kolektivo.
Sar chavoro dzanava sa te čhuvav man e romane čhavencar thaj te šunav so von keren lafi, trujal gova so nihakjarava sa len khanči . A von nimangena sa te khelen mancar sose nikerava sa lengi čhib thaj najsema astardi lendar, a tari aver rig ni e srbijake čhave nidikhena sa man sar kotor lendar.
Ko agor katar 1980 berš ki laki diz lije te phanden pe o fabrike thzaj gova sasa nišani kaj ka ovel disavo turlipe. E Simonidake jerie gele ani Viena thaj odoringate lije te keren bukji. I Simonida ačili ano Bojlevac pe papusa thaj pe mamijasa. Trujal o Vladan sasa jekutni Romani ano klasi.
Katar Austrija bičalde mange sa so trubula sa man sikljovnake, a ko avgo klasi bičalde mange flomastera ko sa o renkija. Ki siklana sasa len saval te keren renki ko diso. I sikamni phenda e čhavenge, kas naj sosa te čitrakerel, te len mandar. O čhave sa lije mandar a me vasteste ačili man salde o parno flomasteri.
Kana čalada pe ani sikljovni sasa bičaldi korkori te dzal ko doktori i sikamni nigeli lasa.Lake jerie dikhle kaj si zaruri te len la pesa ki Viena thaj odorigate kontinuisarda pi sikljovni. Ani Viena si la palem čhibaki bariera, numa jek komfori arakhla ko akterengo vorkšopi ani sikljovni.
Dikhlem jek kostimi katar thagarutni sabjasa, dzanlem kaj mangav te ovol man goja rolja.
Palo nesave berša , kana lija te dzal ani gimnazija, dije la šajdipe pe phejasa te glumisaren romano čhavo ki jek austrijaki serija. Sasa lafi jeke čhaveske katar Rumunija savo so rodela sa pe dade pajdzalesa (brodom) ko Dunav ko turliu thana. I Simonida thaj laki phen Sandra, arakhle le ani Viena thaj sikaven lese pumaro dzuvdipasko čhani, grasta thaj vagonora kaj so soven.
O resto aktera šunde kaj amen sam čače romanja, lije te pučen amen kaj si amare grasta thaj kaj dzuvdisara, sose gndisarena sa kaj sa o Roman si len gasavo dzuvdipe. Golese gndisarav kaj i edukacija si bare dzanlipastar sar ko roma gijate thaj ko gadze. Ki amari familija gova si barvalipe so arakhel pe. Ki mngri familija si užaripaske manuša, inžinera thaj aktera.
I Simonida si akterka, numa thaj saksafonistka, giljavol thaj khelel, politikani aktivistka si thaj feministka. Kana kerel pe Romengo portreti naj kompromisi e Simonidasa Selimovič. Dzene katar laki familija mule ano koncentracionikano logori, Minsali si pal laki historija thaj identiteti, numa najsa gijate sakana. Efta berš kerela sa bukji ani komarnica sar krupijerka te šaj te parvarel pe familija. Najsa bahtali golesa sose gova sasa salde hohavipe. Mukla goja bukji thaj sa majbut kerel takati ki akternikani kariera.
Avilem dzi gova dzuvdipasko vakti kana činadem te phenav o čačipe, kaj sem Romani. Sakana hohavava sa koj sem, jek vakti hohavava sa kaj sem katar Brazil, napal katar Španija, katar Indija so sasa majpaše dz čačutnipe. Kana san terno phareste dikhe i diskriminacija.
Barabar pe phejasa ko 2010 berš keren romano teatrosko kedipe Romano Svato (Romano Lafi) ani Viena, jekhutno gasavo ani Austrija. Ko gasavo čhani o Pheja Selimovič keren projektora, konceptora thaj keren rolje. E redaktoresa Jael Ronen kerde bukji ko performansi Roma Arme ko pere eksperiensija ko teatro Maksim Gorki ano Berlin.
O Roma nikana kekerde maribe, numa sakana lena sa than thaj sasa viktimora. Ko performansi kera lafi kaj golese i romni trubul te ovel politikane angažirime ulavde kana ovol lafi baš ckne beršenge prandina thaj sterilizacija.
Akana i Selimovič majbut khelel ki Germanija nego ki Austrija. Odoringate si putarde mujal o minoritetora thaj ko artesko umal kaj so o dzenen katar minoritetora šaj lokheste te činaven o kriminaliteti ko filmora.
Mi dej naj educirime, numa si barikani Romni. Lake nikana najsa kompromisi kana ovol lafi koj kaj preperel. Mo dat siklilo i romani čhib me datar thaj amen da. Gasave romnja si heroja ko amare paramisa.
