Dr. Hedina Tahirović – Sijerčić: Dzuvljano romano lil kreirisarda e Romengi liljaripaski historija

  • EnglishEnglish
  • 0
    301
    Foto: Eljunto.com

    Dr. Hedina Tahirović-Sijerčić, liljarutni, profesorka thaj translatorka, bijandi ani Bosna thaj Hercegovina, pal peste si la barvali kariera pherdi kamjabencar ki pi bitikeribaski umal. O auktorke e lileske #Žene BiHki pumari aktivistikani thaj pučarkeripaski inicijativa kerde pobut katar 50 biografije katar bosnake tha hercegovijake dzuvlja save so peravena sa o stereotipe thaj dena sa zor baš emancipacija, a ko spisako tar alusarde si thaj i dr. Tahirovoč-Sijerčič.

    Sema but lošali kana e projektoske auktorke dikhle me lungoberšeski bukji savi so šurarkerda panda katar 1986 berš thaj so čute man maškar pinda majkamjabale dzuvlja ani Bosna thaj Hercegovinaki historija.. Taro baro dzanlipe si so o Romanja thaj o Roma sar dzijani naj promuklo ko kava lil thaj amari zor ki bosanskohercegovijaki historija savi so hošisara la sar amari phuv. But auktora bistren amen trujal gova so ko kala thana sam panda katar 13 zamani. Ko kala thana o patrijahati, i romani kultura tha o pakjaipe nimukle e romnjen te ikljon ano publiciteti thaj najsa len tromalo vakjaripe. Jeka jek si o hali sar ko avera dzijanija, a pakjav kaj o dzuvljane kamjabora lije len o murša ki kedin. Si but egzamplora hramome thaj bihramome, a maškar lende thaj pobut Romanja katar majnevo vakti ano BiH, te na holjavon pe mande sa gola dzuvlja save so nilipardem len dar so si dr. Medina Vantić-Tanjić, Selma Selman, Aldijana Dedić, Indira Bajramović, Sanela Bešić, Melina Halilović, Daki Đurić, Dalila Ahmetović, Azemina Tomljenović etc.

    Anglal trin berš ikalden lil „Dzender identitetora  ko romane auktorkengo liljaripe ki nekanutni Jugoslavija“. So si dikljardo ko kava lil thaj šaj li te phenen amenge sar o romane auktorke hošisarena sa pumaro romano identiteto? So ka vakjaren sar šerutno ko romane dzuvljako lil?

    Kava lil si avgo vigjanalo teksti savo so kerel analiza ko dzuvljano liljaripe thaj Romane  dzuvljano lil thaj liljaripaski historija ko thana katar nekanutni Jugoslavija kaj so si vakjarde o čhanija sar o gajakoja o gajakoja pučen baš pavari tghaj i mol katar romane patrijahalna kedina. Kerav buki pali stereotipizacija, stigmatizacija thaj diskriminacija, rasizam thaj kulturnikano rasizmi, teme katar dzuvljano identiteti thaj leske kritike, identifikacija, identitesko korkoromoljaripe, kreiribe javeripe prekal egzampli katar romane gajakoja lengi ekskluzija  andre ki patrijahalnikani kedin, numa thaj sahno sasuitnipe. Dzuvljano traipe ko liljaripe ulavdo alo ko izraz ko pervazija tari romani kultura  kaj so i dzuvli po duj droma si ekskludirime thaj ovel aver na mangli.

    Kerav lafi baš „paldime katar pire korkori“ so ko agor evidentirin keribe identiteti, nišankerdo alienacijasa (otuđenost) thaj ekskluzija. Pučindoj baš dzuvdipoaske droma e romane gajakon, lenge anglune liljarutne thaj na astaribe ki kedin, phandav kaj o dzuvljano romano lil ulo romano liljaribaski historija , tazdivija –historija katar Romano holokausti.

    Jek katar teme si so „averipe kerdo katar jabandzie/aver dzijani, o trpimo „averipe“ Aver kreiribe ko pervazija katar toro dzijani“. O identiteti katar Aver sa jek mukhel bi havako ko tradicijake phaka thaj kulturnikane tabuja, a sakana viktimija si o čhaja thaj o romnja.

    Kerindoj bukji ko romane tekstora paralelno lenge biografiencar, sajek pučatkerava sa lengi ekskluzija so anel len ko rodipe than kaj so ka oven astarde thaj kaj so ka šaj te oven inkludirime . Ki analizaki konkluzija manglem te arakhav than e Romanjenge pa makar ki feministikani  kritika. Mo dzovapi si  so e feminizeski historija dokumentiril historija katar dominacija thaj maltretiribe , numa o romanja si ekskludirime  katar gova feministikano procesi. Ko gova konteksto o Romanja si turli thaj lengi poezija si poezija katar turlipe. O Romanja gajakja oven „ekskludirime“,ja diso sar metaaveripe ko liljaripe thaj kulturnikani umal. Ko jek gasavo hali kana crden pe thaj oven neve identitetora ulo „nevo“liljarutno dzuvljano vakjeripe savo so si le buhlo rasponi ki forma thaj stiloja  kaj so si rakopisija dzuvlja ulavdo katar kaja so si sar „crdime“, „turli“, Avera kaj so den o „kale“ dzuvlja katar bilo savo kontinento, dzene katar nacionalnikane minoritetora, maškar lende Romanja, Jaudie LGBT, a von korkori pes ni dikhen sar hramarke. Gijate lenge vakeriba, lila, dnevnikora, autobiografije, privatnikani poezija sasa thaj sabdzeti baš kritike sasa sar tazdivi minsake thaj izrazibaske.

     

    Foto: Nihad Nino Pušija

    Tumen korkori  pučen ki teza, šaj li Gina Ranjičić, Bronislawu Wajs Papusza, Ceija Stojka, Katarina Tajkon te oven historikane liljarutneja te oven anglo liljarutne e romane dzuvljane liljaripnaske. Bukjasa avilen li dz dzovapi thaj pakjan li kaj o patrijahati si sa panda dominantno ki familija?

    Upri funda katar dzanipa save so si vakjarde ano lil, pakjav kaj Gina Ranjičić, Bronislawu Wajs Papusza, Ceija Stojka, Katarina Tajkon si anglune liljarutne e romane dzuvlajne liljaripnaske.Gova pučibe muklem le phutardo, okolenge save so mamgen te roden dzovapi ko kava pučipe. Gndisarav kaj o patrijahati si dominantno ko kedinam, a ulavdo ko romano sasuitnipe. Si but egzamplora so šaj te sikaven gova, sa o dzuvlja hošrisrde „pe pikende“.

    Menisarel li pe o sasuitnikano hali e Romanjenge ko pumare kedina  thaj minisarel li pe e romnjengo hali ko bosanskohercegovijako sasuitnipe? Dikhen li kaj si anglunipe thak trubul li o romnjate den majbut zor katar kolege murša

    Va  anglunipe sebepi so si kanunija so den amen gasavo šajdipe. Čače si kaj o dzuvlja si zaruri te den majbut zor katar kolege murša te šaj lengi bukji te ovel moljakerdi, numa gova moljakeripe palem avel katar murša (len si sistemi baš moljaripeko pumare vasta sose von si gola save so anen čhinaviba). Ake jek egzamplo so avel mandar. Thaj me sema avgo savi so kerela sa dersija ki romani čhib, kultura thak romano liljaripe  ko Filozofijako Fakulteto ano Zagreb, a but cra gova liparel pe ko publikacije, dikhav kaj gova namerno bistrel pe. Dava dzi dzanipe kaj o murša si publikacijenge redaktora. Trujal gova thaj i ploča  so si mange umlavdi naj mngro alav, numa alava taro murša . Mukli sem sar dzuvli thaj sar Romani katar gova moljakeripe. Golese sasa man bari ekspresija so dije man than ko kava proekto „Žene BiH“. I historija trubul te ovel hramome ko fakte thaj čačipe , numa naj gijal, i historija hramosaren la gola save so si zorale thaj sakana gola si murša. Gasave historijake sudbine si bute romnjen a i sudbina ni mukla ni man trhaj bute averen so si len jeka jek eksperiensi. Sebepi kaja tema hramosardem kala stihora: 

    Bojim se…

     

    Bojim se da mislim,

    Bojim se da ne mislim.

     

    Bojim se da razumijem,

    Bojim se da ne razumijem.

     

    Bojim se da znam,

    Bojim se da ne znam.

     

    Bojim se da kažem,

    Bojim se da ne kažem.

     

    Darav….

    Dar mae te gindiv,

    Dar mae te na gindiv.

     

    Dar mae te haćarav,

    Dar mae te na haćarav.

     

    Dar mae te džanav,

    Dar mae te na džanav.

     

    Dar mae te vaćarav,

    Dar mae te na vaćarav.

     

     

     

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime