E Liljana Kovačevasa, savi so lija kale beršesko Pursako baš dzuvdipaski bukji Šaip Jusuf, kerdam lafi kana sasa ano Zagreb thaj lija than ko Maškar dzijanesko simpozijumi baš romani čhib katar 3 dzi 5 novembro.
Mangav te vakjarav mi dzuvdipaski paramisi phandli me dajake čhibasa, so ikjarel mo identiteto, phenda amenge ko šuru (na početku): Me dajaki romani čhib vakjarel baš gova katar sem, mngre kulturake, adetenge thaj tradicijaki mol (vrijednost). Me jerinecar nikana nikerdem lafi ani aver čhib, sem romanes. Sar egzamplo, sa kala berša save so kerav buki ano Ministeriumi baš edukacija ani Republika Bugarija ko bukjarno than šerutno eksperti ano Centro baš edukacijaki integracija e siklenge katar nacionalnikane minoritetora, me kolege dzanena sa kaj I Liljana kana kerel romanes lafi ano telefono, dzanel pe kaj kerel lafi pe dasa thaj dadesa.
Ko ohtovardeš berša ani Bugarska, o minoritetora najsa angigarde (priznati). Najsa ni Roma, ni Jaudie ni avera dzijanora, sasa salede Bugara, vakjarel I Liljana. Kala minoritetenge kupe najsa hazri kana kerdile e neve kanunora ande ko enjavardešberša thaj dije len šajdipe te keren lafi thaj te hramosaren ko pumare dajake čhiba. E ministerengo konsilij e bugarijake Radzake ko 1994 berš anda I Činavin no.183 kolasa so del pe šajdipe sa e siklenge kaske so e bugarijaki čhib naj avgo čhib, te sikljon ki pi dajaki čhib. Sa amaro dzandipe sasa ki funda katar bugarijaki historija , tradicija thaj bugarijaki čhib, a amari historija, kultura thaj čhib dzanasa len but cra. O kanuni dija amen šajdipe te siklja ki amari dajaki čhib, numa najsa amen nisave šajdipa te kera disave anglo šartija (preduvjeta).
I Liljana Kovačeva astarda pe gole bukjasa inspiririme katar arakipe e Lev Tčerenkosa (1936 – 2016) katar Rusija. Baš gova arakipe I Liljana phenda: Tčerenkov sasa jek katar bare ekspertora pi romani čhib, po sahno dzuvdipe kerela sa e Romenge thaj e Romencar. Studirisarda ano univerziteto ani Moskva, kerda bukji bute instituciencar baš čhibjako vigjani thaj dzi agor katar po dzuvdipe kerda bukji sar učo pučarkeripasko manuš ko rusijako instituto baš kulturako arakhipe ani Moskva. Sasa avgo manuš ani Rusija savo so pučarkerela sa o romane dijalektora thaj kerda lengi klasifikacija. Ko lafikeripe lesa, afgo drom šundem dajek te kerel gijate čafi baš I romani čhib thaj gova romanes ki jek uči vigjanali digra. Sakone pučla amen po diso, thaj katar amare dzovapora dzanla koj ki savi dijalektikani kupa preperel. Salda so phendem duj lafora phenda: “Tu san katar romani kupa Arlije”. Sema šokirime thaj avgo drom dikhlem sode si dzanli sakone manušeski identifikacija. Gova mange sasa baro momento thaj andem decizija te kerav bukji ko hazrkeripe edukacija ki romani čhib thaj čhavengo educiripe thaj sa dzi agive kerav gova bukji, ni ačadilem. I Liljana Kovačeva 15 berša kerda buki ko hazrkeripe štembilime materijala, siklenge lila thaj avera lila save so ka den ark ate kerel pe I romani siklana ki romani čhib thaj hazrkeripe edukacijake materijalora e sikamnenge save so ka sikaven e čhaven. Katar 2003 berš e romane čhibako sokljovipe si kotor katar sikljovnake kurikulumora. Gova berš ano univerziteto Veliko Trnovo čuto si jek ulavdo smero Pedagogija romane čhibasa.
Palo oficijalnikane thaj naoficijalnikane evidentora, e romengo numero ani Bugarija si trujal 800 000 so si 11% katar sahno numero dizutne. Trujal 80% katar Bugarijake Roma istemalkeren i romani čhib sar dajaki čhib. Lengi resarin naj salde te sikljol pe salde ulavde varijante katar romani čhib, numa te ovel thaj dzanlipe thaj save avera romane čhiba istemalkeren pe ani Evropa. Šukar si te ovol maškardzijanesko phandipe kana keren pe o tekstora thaj sa o materijalora sikljovipaske thaj drabaripaske thaj kana gova si regionalnikano, nacionalnikano ja lokalnikano.
I romani čhib zamanencar egzistirila sa salde ko lafikeribe, sose o Roma korkori pese ni hramosarena sa, a gova si sar konsekvenca katar ekonomikano, sasuitnipasko thaj politikano hali ani Evropa. Kana ovel lafi baš gova, o prof. Ljatif Demir phenel kaj golese kerdilo pe jek dikhipe kaj e Romen naj len takati te hramosaren. Numa ki ponevi historija iklile but autora save so hramosaren lila thaj gajakora sar so si o Rajko Dzurič ja Jovan Nikolič. Liljana Kovačeva phenel kaj ko palune biš berša I romani edicija uli majintenzivno. Trujal lila, ko sa Evropake phuva si thaj romane magazinora majcra po trin pi romani čhib. Voj hramosarda 4 lila thaj baš gova phenel:
Gola si lila kaj so I paramis si phandli e dokumentarnikane materijalencar a ikaldem len ki romani čhib ko vakti katar 1999 dzi 2015 berš. Ko avgo duj lila hramosarav baš o romane bare manuša ani historija thaj ko nevo vakti save so kerde bukji te bajrol I romani kultura thaj i čhib, sar so si Šaip Jusuf thaj Šakir Pašova. Maškar lende si thaj o romanja sar so si i romani aktiviska baš manušikane nijamora Agnes Dorači thaj e Bugarijaki Auktorka Sali Ibrahim. O trito lil si minsale lafjora, paramisija, vakjerina thaj baibe (gatanje) sar haing te pučarkerel pe e dzijaneski psihologija, a o štarto lil thaj paluno si katar sa o materijalora so kidijem le te kerav mi doktorikani disertacija ki tema kultura, tradicija thaj adetora ki romani kedin thaj akana sem doktor etnologo thaj akana sem dzeno ani Bugarijaki akademija bas vigjani.
Ko lafikeripe I Liljana Kovačeva palem irisajli ki tema romani čhib, mangindoj te vakjarel kaj I romani čhib si ko jek romane dzijanesko ačoipe. Ko turli phuva e Romen si turli statuso, numa lengi komunikacija si la jeka jek darhija. Maškar peste but lačeste keren lafi ko savo te si dijalekto ja ki čhib savi so lije la katar I phuv kaj so bešen. Sa o dijalektora si dzanlipastar phenda I Liljana thaj si len jeka jek dzanlipe ko čhibako barvalipe, bi te dikhel pe kaj nesave lender si majdominantna sebepi so si majbaro numero katar kupe save so istemalkeren len.
Ko lafikeripe I Liljana Kovačeva vakjarda amenge thaj baš lako avipe ano Zagreb thaj lako leibe than ko Maškardzijanesko simpozijumi baš romani čhib. Jeka jeke bukjake avi vi 2009 berš, kana ano Zagreb ikjardilo o avgo nišankeripe edive e romane čhibake 5 novembro. Zaruri sit e phenav kaj togaj sasa man bari skepsa. Ki romani kedin si pobut inicijative thaj decizije phandle turli maškadzijaneske aktiviteta ki umal katar romani čhib thaj kultura, numa ni jek lenda ni astarda maškardzijaneske kamjabora. Kava so kerde len o Roma ani Kroacija pali inicijativa katar rajo Veljko Kajtazi so si le mangin thaj i bukji katar Romengo kedipe Kali Sara si egzamplo sar trubul te keren o Roma katar Evropa thaj buvleste ano sumal. Golese šukrikerav lenge. O nišankeripe e romane čhibjako give uli tradicija thaj buvljarel pe ko but avera phuva.
Ko kale beršesko nišankeripe e romane čhibako give i Lilijana Kovačeva, lija Pursako bas dzvdipaski bukji Šaip Jusuf baš peri bukji ko romane čhibjako thaj kulturako bajroipe. Ko me berša, ko moro bukjako vakti dije man but pursakora, panda terni sikamni, sar romani aktivistka thaj satr eksperti ano Ministeriumi baš edukacija ani Bugarija. Baš ni jek najsema gijate lošali sar kale pursakoske sose si phandlo me dajake čhibasa. Lošali sem sar te phene si mange avgo pursako ko dzuvdipe. Si man panda jek berš te kerav bukji dzi penzija, numa me sa panda mangav te kerav bukji ternencar, a si man thaj ideja sar te čhuvav len te keren bukji sar volontera. E Romen trubul len gasavi bukji. O terne sa majbut dzan te studirisaren ano avera phuva thaj sikljon avera čhiba save so si lenge zaruri baš lengi bukji, komunikacija socijalizacija thaj edukacija ko gola phuva. Hakjarav gova thaj dav dumo golese, me korkori kerav lafi 5 čhiba, numa mangav te sikavav len kaj nikana ni troman te bistaren pumari romani čhib.
