Orhan Galjuš: Sumnakajalo vakti e Romane teatroske

  • HrvatskiHrvatski
  • 0
    83
    Foto: Ognjen Karabegović

    Orhan Galjuš, žurnalisto thaj dersideibasko manuš pi romani čhib, phenel kaj e Romen thaj o teatro si maškar peste phandle panda ko vakti kana dzivdisarena sa ani Indija majbut katar milja berša thaj phenda kaj kerda dikhljaripe pe historijake pučarkeripa, pal save, o Roma preperena sa ki uči kasta:  O Roma sasa  educirime thaj sasa len  bajrardi kultura, a maškar gova thaj sasa len teatro sar jek katar o majpurane čhanija te sikaven pes, sar pakjaipe  thaj adetora ani Indija. Sasa manuša save so keren bahlana, bašalen, sasa aktera, artistora thaj aver. Aso gija vakjardi Kannauj teorija, baš sebepi so iklile katar Indija si e persijake sultaneske askera katar Gaznija, (agivesutno Avganistan) save so crdije ko Kanauj ani Indija. Ani goja diz dzivdisarena sa trujal 50.000 Roma. Sasa nobilora (plemići), artistora, phirne manuša. E manušen save so istarena sa len, bikinena sa len sar robora ano Gaznij thaj Kabul, a nesave historikane hainga vakjaren but robora sasa ano Khorasan thaj Irak.

    Ko lafikeripe o Galjuš dija pe gogji ko gova kaj sigende lija than ani konferencija ko Bangalore ani Indija, kas so arakhla pe indijake manušencar Banjara save so si len jeka jek karakteristike e romencar. Sahno konferencijako ambiento sasa kerdo gijate so te phene kaj si scena katar nesavo teatro. Gola renke, ornamentora, e manušenge lafikeripa, sa dikjola sa sar te phene kaj san ano disavo teatro –phenel o Orhan.

    Ko amalipe maškar I familija thaj o dostora  ko Roma si len jek dramatija,  phenel o Galjuš thaj dzipherel: o Roma sakana emotivnikano  len than ko sako lafikeripe maškar familija, dostora thaj komšiencar. Sakana si phandlipe ki sakoja bukji. Sakone opservatoreske savo so dzanel I čhib, numa thaj gola save ni dzanen, katar vastengo thaj badanesko miškibe  šaj te dikhal pe save emociencar keren lafi. Golese o Roma šaj te alusaren phirnipa kaj so ka sikaven  lego andruno sumnal thaj golese si pindzarde sar artistora, aktera, bašalutne thaj khelavutne.

    I konekcija dikhel pe ko Romengo gdripe baš dzuvdipe,  ko haljoipe kaj majbari bibah si te naštisare te kame, te mange. Golese hramosard thaj o Rajko Dzurič baro Romano library:

    naj majbari bibah kartar manuš so naštisarel te khame. Leste si peravdo o darhi, o kaš, I luludi thaj o inkali. Vov šaj salde  te bel avazi, te sikavel pe . O kamipe si čačutno tazdivi kaj o manuš naj salde peske dosta, dali si vov majbaro, majkorektno, sar thagar ja manuš so mangel devlenge. Gova si thav vilesa thaj sa e tromale konekciencar e manušencar thaj maškar o manuša.. Dzikaj si ki kamipaski khelin o gajako sikavel mujalipe e meripaske thaj e Devleske.(Dzurič, 2010:45)

    Panda katar Čhavoripe o Orhan lela sa than ko bahlane kaj so sakana glumila sa čhaj, a leski bibi murš. Katar simale  tradicijake thaj ritualnikane khelina save so kerena sa maskiripe  ko turli scenake elementora iklilo thaj jek katar majpendzarde  romane teatrora- teatro Pralipe katari I Makedonija, savo so lija te kerel buki ko dujto kotor katar nakhlo zamani.

    Foto: Krešimir Zovak

    Anglal te kerel pe o teatro, but kerdema sa lafi e Rahimesa Burhan, savo so ulo lesko fundiribasko manuš, režisero thaj direktoro, vakjarel o Orhan thaj dzipherel: O Burhan si napakjaibasko manuš thaj aristi. Pendzardo si kaj sakova režiseri si phandlo nesave idejasa, a leski ideja sasa inspiririme katar antikani Grcijako teatro. Amencar dzivdisarela sa ano akanutnipe, numa sar te phene kaj iklilo katar antikani mitologija. Dav man gogji, kana dikhlem o performansi “Edip”, grcijaki tragedija savo so o Burhan kerda la romani paramis. Sar sahni publika, vi me sema šokirimo. Gova vakjerena sa thaj e teatroske kritičara, na salde ani purani Jugoslavija, numa thaj majbuvleste ani Evropa kaj so lija than ko turli teatroske festivala.

    Numa o mareba ano Kosovo ko 90-deš berša sasa agor kale teatroske. O Rahim Burhan ačilo ani Germanija kaj so bešel vi agive. Pobut Roma, sar  o Orhan  thaj but avera save so dzivdisarena sa ani nekanutni  Jugoslavija, nostalgijasa den pe gogji ko kava teatro, savo so ko majšukar čhani sikada  e romane kulturako kvaliteti  thaj arti. Phandindoj po dikhipe baš Roma thaj lengo phandipe e  teatroske kulturasa, o Orhan Galjuš phenda kaj ka ovel but lače te kidija pe palem o teatro Pralipe  ja I Romani kedin te šaj te kerel jek nevo teatro . Ko jek phenda kaj sasa but lačeste iznenadimo so ano Zagreb sebepi e romani čhibjako give, ikerda pe  performansi katar Prizrenesko teatro Panta Rei  kaj so o autori si ko jek protagonisti.

    Objavu ovog teksta podržala je Agencija za elektroničke medije

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime