Ki Saboreski diskusija o Boris Milošević phenda kaj o HRT beršencar ignoriril e minoritetengo adekvatno mediumesko prezentiribe thaj ko gova plani naj niso kerdo. Potencirisarda kaj e minoritetengere prezententora sikavena sine bičalipe katar o saikeripe ano programe ko HRT, kaj najkadari so ka kerel bukji ki minoritetengi problematika, leski edukacija, sar thaj emisija thaj programe ko nacionalnimake minoritetenge čhiba, numa sa gova si bi kamjabesa.
O namudripe ko Prisavlje kaj so došakeren pe o žurnalistija, ko sa o digre o hali, na salde ko hazrkeripe minoritetengo mediumengo saikeripe , si but peravdi. Zaruri si te liparel pe kaj o Konstitucionali garantiril e minoritetengo nijami te ovol len mediumija ki čhib thaj ko lil savo so istemalkeren le . O kanuni del obligacija e nacionalnikane seriveske televizija thaj radio te sikaven haljoipe e dzenenge katar nacionalnikane minoritetora te keren thaj te emituisaren programe save so ka vazden e kulturake specifike katar nacionalnikane minoritetora.
Sar so šaj dikhel pe ani teorija, o medije zaruri si te reflektiril e sasuitnipasko turlipe sar ko programora, gijate thaj ki kadrikani politika. Akana akanaske gova kanunesa si obligacijasalde ko publicirime medijeske servisora, numa sar so barol e sasuitnipasko pluraliteto, ko pučipe si o čačipe, gasavo rodipe zaruri si te ovel ko sa o medije thaj vi gola save so si komercijalnikane.
Kana ovol lafi baš minoritetenge emisije ko HRT, katar berš ko berš kala emisije si salde te ikeren o forme thaj te pheren i kanuneski obligacija. O saikerina ko gola emisije si sakana temencar save so ni ikjaren i sama golenge save so dikhen o emisije, o teme si salde kulturolaška fraze thaj ko jek deklarativnikano čhani si sikavde o angažmanora, sar te phirel pe ko angre thaj niastaren pe o pučiba save so vazden provokacija…. Trubul len emancipacikao ruhi thaj dzuvdipe, dikjol kaj si evidenti katar jek dendo drom sar te kerel pe e vulnaribilna kupe.
Gasave emisije si len getoizirime efektora, sikavindoj e minoriteten ko disavo paralnikano , a na barabarutno sasuitnipe. O resto dzijani ni dikhel gola programe, sose si gndipasa kaj golesa naj len niso, a naj dikhle ni katar o manuša save so preperen ko minoritetenge kupe, sose naj niso so ka ikjarel lengi sama.
Šukar integracijako mediumesko modeli ani praksa nikana nikerdilo , ni kana si ko pučipe o HRT, ni o specijalizirime minoritetenge medije, ni o resto medije. O komercijalnikane medije, si astarde katar kurkeske interesa, thaj gndisaren kaj naj len obligacija te keren diso majbit ko keripe bukji baš interkultura thaj solidariteti ko pumare programora, a o pučipa save si phandle e nacionalnikane minoritetencar sikavena pe prekal politikane teme, sakana sikavindoj stereotipija thaj karikaturnikano prezentiripe e dzenen katar minoritetora. Marginaliziribasa thaj upral upral kerde teme katar o minoritetora, o komercionalnikane medije ko kontinuiteto keren te barol o ikalibe thaj diskriminacija e minoritetenge ano sasuitnipe.
O medije save so si specijalizirime baš minoritetenge temenge, keren buki ko lenge specifikane zaruripa, problemora thaj interso katar ulavde minoritetenge kupe. Trujal gova so lengi buki si obligacija katar Konstitucionali te oven mediumora ki minoritetengi čhib, lengi buki si problematikani sose anen dzi getoiziribe o informativnikano than sose keren lafi salde baš o minoritetora, thaj golese von si e darabarutnenge thaj e dikhutnenge limitirime.
Golese phenel pe kaj o pučipa katar minoritetora si salde baš minoritetora, so nisar naj gijate, sose savore egzistirisara ano sasuitnipe thaj amare maškarplesutne vjavaharija si gova so kerel jek problematika thaj lakoro čhinavibe.
Kana bi sa o medije šurarkeren te keren ko jek buhlo, turli thaj inkluzivnikano čhani, kaj so ka crdel pe o stereotipija thaj keripe upral upral buki, šaj ka crdel pe jek hapa angle ko jek čačikano integracijako mediumesko modeli, a goles ko jek majšukar integracijako barabardzivdipe ko sasutnipe.
Akanaske si amen načalipaske minoritetenge mediumija, save so lije te keren reprezentacije, keripe takati savo si bilačo hali kaj so arakhen pe o minoritetora ko amaro sasuitnipe –katar gola manuša save so ko 2019 dzivdisaren bi elektrikane energijasa, dz gola save so ko droma phiren ikjarindoj katar vas golen saven so mangen.
Stavovi izraženi u ovom tekstu su autorovi i ne odražavaju nužno uredničku politiku Phralipena.
Objavu ovog teksta podržala je Agencija za elektroničke medije
