Dr. Hedina Tahirovič Sijerčič si liljarutni, translatori thaj profesorka savi so si fokusirime ki romani čhib, kultura thaj tradicija. Diplomirisarda ano Univerziteto ano Sarajevo ko fakulteto baš politikane vigjanija 1985 berš thaj uli avgo romani žurnalistka ki nekanutni Jugoslavija. Lija vi jek diploma ko pedagokijako fakulteti ani Tuzla 1990. Magistririsarda dzender studije ko Centro bač interdisciplinikane studije ko Univerziteto ko Sarajevo 2012, adoktorisarda ano Filofogijako fakulteto ano Beograd 2018 berš.
Mo dat Derviš Tahirovič dija man o mangipe thaj zaruripe te kerav bukji ko rimane pučipa. Mo sahno dzuvdipe si phandlo mere familijasa ani romani mahala Gorica ano Sarajevo, me komšije thaj me manuša.
E romane čhibako give avgo drom si nišankerdo 5 novembro 2009 berš ano Zagreb, pali inicijativa katar o kedipe baš Romengo edukacijako bajroipe ani RH „Kali Sara“. Sar datumo si alusardo 5 novembro sebemi so ko kava datumo 2008 si ikaldo o avgo croacijako-romano lavzako katar Veljo Kajtazi, ko šerutnipe katar anglo lipardo khedipe tha o oddelo baš orientalistika ko Filozofijako Fakulteto ano Zagreb. Ko Filozofijako fakulteto ko Univerziteto ano Zagreb, ko oddelo baš Indologija tha dur dakšinale studije, 2012 berš o Veljko Kajtazi kerda inicijativa te kerel pe „Anglokhuvipe ki romani čhib I thaj II“ thaj „Anglokhuvipe ko Romano liljaripe thaj kultura I thaj II“ kaj so dersora ikerena sa i Hedina Tahirovoč Sjerčič thaj o Ljativ Demir katar Skopje. Pali inicijativa katar Veljko Kajtazi thaj leske kolege, o Generalnikano kedipe ko UNESCO 7 novembro 2015 , istarda o 5 novembro te nišankerel pe sar Romane čhibjako sumnalesko give, a pal gova sasa istardo thaj katar ekspertora e Evropake poveljake baš regionalnikane thaj minoritetenge čhiba (ECRML).
Te phena thaj gova kaj ko 5 novembro 2015 berš, sebepi Romane čhibjako Maškar dzijanesko give, o ekspertora tazdivisarde kaj ko 25 phuva i romani čhip si ratifikuime ko pervašora katar Povelja thaj golesa i romani čhib si jek katar evropake čhiba.
Kana ovol lafi baš Bosna thaj Hercegovina, o Federalnikano ministeriumi baš edukacija ko 2010 berš ano Mostar ikalda o Bosansko-romano thaj romano ‘Bosansko lavzako (Bosnaki-Romani thaj Romani-Bosnaki Alavari), a 2016 berš si ikaldo strukako lil baš „Dzender identiteti ko liljaripe e romane auktorkenge ki nekanutni Jugoslavija“ katar Tahirovič Sjerčič. Ko 2010 dzi 2012 ikerenna sa pe regionalnikane konferencije ano Sarajevo telo alav „Romani čhib, historija thaj kultura –arakji, agive thaj theara“. E konferencije sasa baš romne dijalektora thaj problemora leske standardizacijasa. Pali konferencija 2012 berš havljardi si e romane čhibaki istandardizacija katar Rajko Dzurič. O saikeripe kale lilesko pherda „O dikhibe e romane čhibake pučarkeripasa“ katar Dragoljub Ackovič. Ko lil si dende fundavene rekomendacije sar te istemalkerel pe i hramome romani čhib. Kale konferencijako ikeripe thaj e romane čhibaki standardizacija anda dzi gova te keren pe rekomendacije sar te sikljol pe i romni standarnikani čhib ko edukacijako sistemo ani Srbija ko 2013 berš.
Ko paluno vakti i romani čhib kerdili siklanako sabdzekto ko but fundavne sikljovne ki čurab dakšinali thaj maškaruni Evropa, ano gimnazije ki Rumunija, Ungarija thaj Čehija, studijake sabdzektora ko univerzitetora ano Pariz, Trst, Praga, Grac. Bukurešt, Budimpešta, Veliko Trnovo, Nitri, Pečuhu, Mančester, Helsinki, Arhus, Zagreb…Ko nesave evropake phuva i romani čhib lija than ko politikano thaj publicirime dzuvdipe translacijasa. Naj man šajdipe te istemalkerav i roman čhib svakogive, nekana ikjarav dersora romane čhibjake, liljaripe thaj kultura. Ikjardem dersora ko filozofijako fakulteto ano Zagreb duj akademijake berša 2012-2014. Kaja siklana ano BiH nikerdili trujal gova so o Senat katar univerziteti ano Sarajevo thaj o Senat katar univerziteti ano Mostar 2015 dije dumo te putrel pe i katedra. Ko pučipe si so naj finansije, gijate si mange phendo, numa me gndisarav kaj naj politikani mangin.
Dr. Tahirovič Sijerčič palo bešipe ani Germanija, 1997 geli te bešel ani Kanada kaj so kerela bukji sar šerutno redaktori ko avgo romano magazino ani Kanda telo alav „Romano lil“. Saikerela sa teme save so si dzanle e romenge ani Kanada, intervjua dzenencar katar Romani kedin lenge dzivdipaske paramisa , bukji migrantoncar thaj hramosarela e romenge. Baro eksperiensi sasa lake te sikljol i anglikani čhib thaj hramovipasko sistemi.
Resarinasa o „Romano lil“ te šaj te ovol drabardo thaj katar manuša save so aven katar avera phuva thaj save so ko jek si dzene ko Roma Community and Advocacy Centre, trobula sa te anel pe decizija savo hramovibasko sistemi ka istemalkerel pe . Činavdo si te hramosarel pe ko anglikano alfabeto so si najidealnikano sose si turli romane kupe thaj dijalektora thaj turli hramovipa ko phuva katar so avile o Roma. O standardnikano analfabeti kerda le o Ronald Li, Rom savo so beršencar kerel bukji ko romano pučipe thaj romani čhib, ulavdo ko kalderaško dijalekto.
Dr. Tahirovič Sijerčič akana kerel bukji ko ekspertengo odboro ano Evropako Konsilij baš Evropaki Povelja minoritetenge thaj regionalnikane čhibenge. Kerel akademijake bukja thaj lila thaj taro vakti ko vakti kerel dersija ko univerzitetora ko avera phuva. Kana ovel lafi baš čhibako hali ko phuva kaj so oj dzivdisarela sa, phenel kaj o hali si jeka jek, lendoj ano dikhipe o sasuitnipasko lačaripe, kanunija thaj politikano leibe than ko minoritetengo čhibjenge politike.
I roman čhib ano BiH ni sikljol pe, numa si inicijative save si istarde, nima naj realizirime. Kerko si o čačipe ko kava pučipe. Naj politike save so den dumo e minoritetenge čhibjenge . ki kaja tema hramosardem ko mngre duj lila ‘Language and Literature of Roma within translation in the Western Balkans: Poetry in Self-translation’ i ‘Romani čhib: ulavdo dikhibe ki romani čhib thaj kultura ikalde kava 2019 berš. Avere rigarar o romane mediumora niden dzanlipe e romane čhibake . Ano BiH si romano kadri savo so šaj te del dzovapi ko kava, ulavdo ko umal tari žurnalistika. Egzamplo golese si o terne so keren bukji ko romano portalo UDAR thaj lengo barabarbutikjeripe e manušencar katar regiono thaj buvleste.
