Kale beršesko 45. ko niče Interliber bare gendosa lilenge ikalutne thaj manuša save so ale te vizitkeren katar sa o riga andari Kroacija thaj ko sahnipe sikada kaj si majbaro maškardžijanesko saemi lilenge ani Kroacija. Trito berš poro štandi sasa thaj e Romengo Kedipe ani Republika Kroacija “KALI SARA” prezentirindoj e kroacijake drabarutne publikake barvalo štembilibasko opusi sar sosi lafikerutne lila katar nišankeripe o romano nacionalnikano dive – e Romengo sumnalesko dive, e romane čhibjako Sumnalesko dive thaj Samudaripen thaj avera džanle čhipote sar sosi. Kongresi terne Romanjenge thaj Romenge, Nilaeske sikljovne jakh jakhasa e nakhle vaktesa, kulturno umetnikani manifestacija thaj egzibicija, Muzejeski rat thaj Sumnalesko dive baši kulturnikane turlipa thaj realizirime edukacijake programe, sar so si”Av ko REKS” thaj “Dživdi libroteka”. Opusi katari strukaki literature, maškar kola, Romano – kroacijako thaj kroacijako-romane lavzakora katar Veljko Kajtazi, Ljatif Demir thaj Dijana Vlatkovič, Gramatika e romane čhibjake thaj lafikerutno lil Roma sar indijaki dijaspora – Bičinde konekcie. Ulavdi sama kerde o lila Romanipe-katar učalin ko rošalipe, narativno-žurnalistikane paramisija thaj Sune jekhe Romeske autobiografija katar Veljko Kajtazi thaj o magazini Phralipen savo so ko kontinuiteti ikljol katar 2017.berš thaj avdive si ikalde 27 ikalina.
Ulavdo program si o anglikano ikalipe e lileske Sune jekhe Romeske telo alav Dreams of a Romani thaj i publikacija Nakiti-romano familijako barvalipe thaj ko gola pervazija e vizitkerutnen sasa len šajdipe te keren lafi e auktoresa Kajtazi thaj e terne romanjencar Anesa Šabani thaj Talita Jašarevski, thaj ko jekh te dikhen i modno revija katar tradicionalnikano romano nakiti thaj o uravipe katar RKRK”KALI SARA”, džipherdeste kerda sama e Romengo leibe than ko tamiribe dizutnengo thaj multikulturnikano kroacijako sasuitnipe.
Uravde ko autohotno džijanesko uravipe, indijako sari, sar kotor katar Indijako barvalipe sar purani dadeski phuv thaj o uravipe dimiencar e barvale lačarde elekosa sar karakteristika e romane kedinake ki Makedonija thaj ko Kosovo, o panelistke kerena sa lafi baši o tradicionalnikano uravipe thaj olačaripa so kerena sa pe sebepi bare divesa, o simboli e lole renkako ko halke, kolanja thaj ko momie, nevarkeripe o tradicionalnikane rituala thaj garvasijalipe ko pumare darhija. Baši džuvljaki rolja ki romani familija, pendžaripe thaj haljovipe ki romani kultura thaj adetora katar naromano džijani, baši stereotipora thaj predrasude sar thaj o but cikno vakeripe baši romano nacionalnikano preperipe thaj i dar phutarde te vakerel po nacionalnikano identiteti anglal i publika kerda o Veljko Kajtazi.
O program agorsarda khelindoj duj tradicionalnikane romane khelina ki koreografija katar Velij Husein, legarutno ki kulturaki-umetnikani kupa savi so kerela buti ko pervazija taro Romengo Kedipe Istra, jekh kataro majpurane romane kedina ani Kroacija prekal koleste nakhle efta generacie tradicionalnikane khelutne murša thaj džuvlja.
