Lil “Romanipe-Katar učalin ki roš” prezentirime anglal Zagrebeski publika

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    81
    Foto: Phralipen

    Ko drabaripasko berš 2021.savo so angigarde le e Republika Kroacijaki Radži thaj o Ministeriumi baš kultura  thaj medie. e Romengo Kedipe ani Republika Kroacija “KALI SARA”hazrikerda duj neve lila, autobiografija Jeke Romeske sune   katar Veljko Kajtazi savo so avgo prezentiribe sasa ko 16.oktombro 2021. berš ko lalidariumi ko Arheologijako muzej ano Zagreb thaj o kidina katar naracijake -žurnalistikane paramisija Romanipe-katar učalin ki roš kaski so promocija si ikerdi ko pervazora katar romane kulturake Divesa sebepi e Romengo Sumnalesko dive sreda 3.novembro. 2021. berš ko thana katar RKRK“KALI SARA“a o programo legarena sa o koautorke thaj redaktorke Maja Grubišič thaj Selma Pezerovič.

    Šukrikerindoj e RKRK“KALI SARA“gasave havljarde paramisija kerde ko lil Romanipe čače dikhle i roš. I liljarutni irat šurakerda aplauzesa baši i prezidentka ki RKRK“KALI SARA“Suzana Krčmar, a pal gova thaj sasa aplauzi thaj e naratoreske Veljko Kajtazi, savo so ko jek dija džipheripe baši realizacija kalellileske. Anglal te drabarel pe o anglolafi thaj recenzija katar dr.sc. Ljatif Demir, i Grubišič thaj i Pezerovič, inicijatorke kale lileske, harneste vakjarde sar  ki pumari žurnalistikani bukji ki redakcija, portali thaj ki patrin Phralipen  arakhle pe dživde paramisencar katar manuša save so lende mukle hor sama thaj ko agor nesave lendar arakhle than ko kava lil. Jek kottor katar naratora thaj naratorke sasa len šajdipe te lent haj ko kaja liljarutni irat, sar so si o Orhan Galjuš  kaskere so darhija si katar Kosovo, a avdive dživdisarel ani Holandija. Lendoj anglodikhipe kaj vov mangel te vakjarel kaj preperel ko sahno sumnal, a leski dajaki phuv si i romani čhib. Tema leske paramisake si o dromaripa thaj e publikake vakjarda kaj leske o sumnal si ckno a Kham naj lese dur.Ulada peri vizija baš o Roma sar dživdipasko pobedniko sose anel sansari ko avera džijanija thaj koegistiribasa lencar džanen i romani čhib. Jek katar o paramisa si phandli e saboreske reprezentatoresa  Veljko Kajtazi.Kerindoj lafi bašo hramovipe e avgo romane -krtoacijake thaj kroacijako-romano lavzako, kerda baro asari ki mareba baš romano identiteto, čuta e publika ko jek džanlo segment katar po dživdipe kolese so šaj te drabaren ko lil. I čhib sar fumdavno motivo arakhel pe thaj ki paramis katari Mirdita Saliu, savi so bezehaske najsa ko šajdipe te ovel amencar ki liljarutni irat, numa snimisarda jek ckno video kaj so šukrikerel pe savorenge save so lije than ko projekto thaj angleder bahtakerda  e romane čhibjako Sumnalesko dive. Elvis Kralj si panda jek naratori savo so pe avibasa bajrarda i liljarutni irat thaj prezenirisarda pi paramis savi si jek intimnikano vakjeripe bašo  rodipe čhavorikano identiteti thaj pučakerda kaj palo leske bukja sakana garavela sa pe i mangin te ovel astardo katar avera čhave.

    Grubišič thaj i Pezerovič vakjarde o seljamora katar duj naratorke save so nikamjabisarde te oven amencar, Hedina Tahirovič Sijerčič translatorka, žurnalistka thaj autorka e avgo romane -bosnako lavzakoske thaj i Nataša Tasič Kneževič operakiri diva sopranistka  thaj solistka  ki Opera e Srbongo džijanesko teatro. Gijate avile dži ki Vedrana Šajn inicijatorka thaj legarutni ko jekhutno internetsko radio bašo nacionalnikane  minoritetija, a baši leste i Vedrana  kerel lafi ki peri paramis. Ko lako harno keribe lafi anglal i publika kaja terni romni, skromno phenda kaj si ko šuru katar lako profesionalnikano butikeripe, a sar persona so majbut dela dumo, liparda pe daja. Palo gova si prezentirime i paramis katar Edis Galjuši, lingvisti thaj autori duje monodramenge ki romani čhib save so si kerde thaj ko teatro thaj palem irisajlam ki romani čhib sar fundavno motivi lendoj anglo dikhipe kaj o Edis pi sahni kariera čuta la ki dajaki čhib.

    Anglal i publika kerda lafi o gajako thaj publicist Alija Krasniči a ki leski naracija pučarkera leski liljarutni bukji. O lafikeribe lesa čuta amen ko garado sumnal andre ko duvara ki romani mahala  savi so pal leste khelda bari rolja ko ikeribe o sasutno romano  identiteto thaj ruhi, tradicija thaj čhib, jekhe lafesa- romanipe. I paluni prezentirime paramis, numa na pockne džanlipasa ,avili katari Germanija, a lako naratori o profesionalnikano akteri Nedžo Osman, anglal i publika kerda lafi prekal harno video. O memorie katar o čhavoripe bašo so kerela lafi ko lil majgeči ko dživdipe  ispitisarel o etikete save so sasa leske dende sar čhavoro, pa manginasa te kerel disavo  iranipe goja negativnikani percepcija bašo Roma, gijate phenda ko jek intervju: sakana sasa man meri strategija pa ko turli čipote  sakana vakjerava sa kaj sem Rom thaj kana khoni nipučela sa man, Sakana kerava sa lafi baš o Roma thaj kana nikas najsa le interes , kerava sa lafi te na keren lafi avera.

    Trujal o naratora thaj o naratorke, ki liljarutni  irat o legarutne šukrikerde pes thaj e ačutne  manušenge save so dije pi sahni energija  thaj kamipe ko keripe kale lileske, sar so si o lipardo Ljatif Demir, autori e anglolafeske, recenzija thaj translacija ki romani čhib, e Vedranake  Szeklej Kiseljak, autorka  e translacijake ki anglikani čhib thaj e profesoreske ki anglikani čhib  Conrad Kelletu thaj e Ivaneske Vukelič baš kerdi lektura thaj korektura. O lafikeribe maškar gola save so kerde kava lil agorsarda šukrikerinasa e publikake so avili thaj e seljamosa Opre Roma,  savo so ikjarel i paramis katar o avgo Romengo  Sumnalesko Kongreso1971. berš ano London katar so lija te kerel pe I nevi historija e romane džijaneske. O ačutno kotor katar kaja irat nakhlja ko vasthramovime ko lil thaj sasa dende e publikake a o solduj lila katar Romengo kedipe “KALI SARA” Romanipe katar učalin ki roš thaj Jekhe Romeske sune , sasa akharde te vizitkeren o štandi katar Romengo kedipe “KALI SARA” ko kaleberšesko interliberi savo so ikjarel pe  katar 9. dži 14 oktombro 2021 berš ko Zagrebesko velesajmi.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime