Ko agor sam katar kale beršesko Romane bienalesko keripe, autentikane artistikane programasa savo so kava berš ikjarel pe dujto drom, a kova so prezentirisarel pinda maškardžijaneske artistora thaj artistke. I pandemija sebepi korona virusi, čuta e organizatoren te organizirisaren le berš majgječi katar so sasa planirimo so simbolikane učarda pe e 50. beršipasa katar ikjaripe o Avgo Romengo kongresi ano London. Katar Roma Trial platforma, kaski so resarin si e anti-rasizmoske problemora te ikalel len ki scena, ko ekrani thaj ko eteri, sar festivali, edukacijake thaj politikake programora sar thaj kreativnikane teatreske thaj filmeske projektoncar, kerdem lafi e Lunasa De-Rosa, artistka romane darhencar, dende bukjasa baš produkcija, komunikacija thaj organizacija e 2. Romane bienaleske.
Roma Trajal si inicijatori thaj legarutno e avgo korkori organizirimo bienalese interdisciplinarnikane festivaleske baš arti, bašalipe, diskursa thaj performanse atristencar romane darhencar katar sahni Evropa. Savo si tumaro dikhipe akana , trin berša majgeči, baš kaja džanli čipota?
O avgo Romano bienale IKLJOV AKANA! Sasa projekto katar Roma Trajal e.V. ko barabarbutikeripe e teatrosa Maksim Gorki thaj o Studio Я, unia baš solidariteti e Sintencar thaj e Romencar ani Evropa. Inicijatori sasa Damian Le Bas, jek katar majdžanle artistota ko nalhlo thaj ko avdisutno vakti. Sasa but tragikano so mulo nekobor masekora anglal te šurarkerel o 1. Romengo bienale. O timi katar kusosa cknilo katar trin ko duj džene Delaine Le Bas thaj Hamze Bitici. E Romengo Avgo bienale šaj sa te kerel pe salde sebepi lengo zoralipe so lie le katar Damian Le bas thaj o solidariteti katar sahno timi, savo so horeste inspiritisarda le thaj dija bari zor te kerel pe diso leske ko alav.
Sebepi kala bukja, 1. Romano bienale sasa but zoralo ekspiriensi thaj čačutno timesko thaj artistengo kamjabi save so lije than. Gova sasa thaj jek iranipe baš romano arti – ko sakova dikhipe, dživdisalilo o biathinalo bienale ki organizacija katar romane organizacie thaj o romane artistora. Gova sasa baro zoralipe thaj sikada e sumnaleske kaj naj zaruri te džara akharina – šaj kera amare thana save so šaj te oven dikhle thaj sajdime ko sasuitnipe koleste sam thaj amen kotor. Esapikerdam kaj o Bienale si diso serioznikano, kaj ko mediumora sasa baro sikavipe, o štembilime bukja sasa bare prekal 100 riga, sasa artiklora ko ko artistikane magazinora karar Švedska thaj Litvania, a e germanijaki nacionalnikani televizija sikada artiklo ko majdikhlo termini.
Trin berš palo avgo Bienale dikhlam majbut džovapora katar terne manuša save so arakle takati ko sikavipe thaj vakeripe pumare nijamora prekal o čipote save so organizirisardama. Thaj golesa putardam o phanle pendžere, šajdipe te prezentirisaren pe o romane thaj o naromane artistora katar turli sumnaleske kotora , save so sikaven o čačipe thaj turli Romane kulture.
Lendoj anglo dikhipe o but krize ko sumnal, i kultura si majzaruri katar sakana. Amenge si gova salde jek šajdipe baš amaro korkori – zoralipe thaj solidariteti sa okolencar so najsa len siguriteti thaj gola so sasa ekskludirime katar leibe than ko bare thaj džanle resursora ja najsa len šajdipe te oven kate sebepi deportacia.
Sar o Kovid -19 kerda asari upral i realizacija katar 2. Romano bienale?
Pali vizija katar Damian Le Bas naj džanlo sode si baro ja ckno o romano bienale, ni savo obliko ja fokusi si le. Sasa le idea baš fluidno festivali, savo so šaj te phandel pe save te si divesa. Lese sasa džanlo te ikjarel pe o kontinuiteti.
Naštisa te džana o berš pandemijasa. Salde so hazrikerdam e pandžedivesengo putaripe, bare numerosa perfotmansencar, dersideibasa, koncentora thaj egzibicijasa artistikane bukja ko teatro Maksim Gorki, sasa zaruri te crda sahno programi salde nekobor kurke kana so sasa zaruri te šurarkerel ko april 2020. berš. Gova sasa jekhutno ekspiriensi sa amenge! Thaj gova sasa inspiracija katar Damian Le Basa savo so sikada amenge o drom: sasa zaruri te dža angle thaj te arakha nevo obliko so ka ovel džovapjalo ko jek gasavo vakti katar globalnikani pandemija.
Gijate ko agor o solduj kustorke Delaine Le Bas thaj Hamze Bitići, arkasa katar kustorka thaj kulturnikani legarutni katar Berlin, Antje Veitzel, alusarde e egzibicijako obliko plakatencar ko publicirime thana anglal efta masekora- ko vakti katar pandemija pherel pe o čuče duvara thaj publicirime thana – telo moto AMEN SAM KATE!
O 2. Romano bienale ka ovel sikado ko panč kotora. Sose ko gola panč kotora, so von sikaven?
Ko panč turli kotora, 50 maškardžijaneske aristora keren pučarkeripe ko panč turli aspektora katar koncepti TE OVE KATE sebepi panč turli berša phandle e Romenge historijasa thaj e aktualnikane halesa.
Šurarkerdam kana sasa e Romengo Sumnalesko dive 8. april, telo moto KORKOROVAKERIPE, te šaj te nišankera o 50. berša katar e Romengo Avgo sumnalesko kongresi, savo so sasa ikjardo ko 8. april 1971. ani Bari Britanija. Avgo drom o Roma katar purabali thaj paščimali Evropa vazdije pumaro hango ki mareba mujal anti-romizmo thaj ki barabarutni mareba baš pošukar avutnipe. Gova sasa keribe drom baš nevo politikano muvmento 23 reprezentorencar katar enja phuva. I vakjerin „Roma“ baš „manuša“ si astardo sar korkoro-astaribe baš keribe neve barabarutne korkoriminsale baš angigaribe thaj sajdipe katar sasuitnipe. Numa thaj 50 berša majgeči but Roma sa panda nisikaven putardo pumaro identiteti, sebepi fundavni dar katar diskriminacija thaj namukina ko turli oblikora katar bukjako našalipe thaj majcikne šanse te len apartmano, dži verbalnikane thaj fizikane atakora thaj policijako čhelalipe. Golese o korkori angigaribe thaj o plesutno identiteti našti te lel pe sasto hazri ko 2021 berš.
I dujto faza katar Romano bienale si kerdili baš rezistencijako Dive, telo moto REZISTENCIJA 16 maj, kaj so dijam amen gogji ko Romengo uštipe ko gijate vakjardo „Romano familijako kampi“ ko logori Aušvic-Birkenau thaj nišankerde lengo takati te sikaven mujalipe upral ko nacistikano režimi- trujal gova so sasa phandle ko našukar šartora. Šukrikerindiojn kale jekhutene čineske but dživdipa sasa arakhle, ačile džuvde. Thaj avdive but romane, kale, muslimanonge,queer kedina thaj na- parne manuša, ulavdeste džuvlja, zaruri si te sikaven majbaro zoralipe thaj rezistencija mujal sistematikani opresija. Ulavdeste e manušenge save so hošisaren interseksualnikani diskriminacija, mareba baš lengo korkoriulavipe thaj egzistiribe thaj ponodoringate kerel pe.
20.juni nišankerdam e našle manušengo Sumnalesko dive telo moto AČOVIPE. E našle manušengo Sumnalesko dive si maškardžijanesko dive savo so si angigardo katar Uniime džijanija. Nišankerel pe e mnušengi zor thaj o takati so sasa zoresa čute te mukjen pumare khera thaj te našen katar konfliktora thaj paldipa. E Romengo dživdipe zamanencar si phandlo našipasa thaj neve thanarkeripasa. Numa, ko avdisutno politikano diskursi e Romenge činavel pe o stusi našle manuša, majbut sikaven pe sar „ekonomikane našle manuša“ thaj došakeren len sar iradako zijankeripe e socijalnikane arkake. Gola save so ani Germanija aven salde te nakhaven o jevend, korkori čhuven pe ki jek traumatikani deportacija, naj esapikerde hohavne manuša, numa manuša save so sebepi rasistikani diskriminacija naj len šansa te ovel len jek lačo dživdipe ki lengi kherutni phuv. Te ove našlo manuš naj salde te ačove dživdo ki phuv katar so san thaj ko vakti kana našel pe. Palo džaipe, o našle manuša si čute ki ekskluzija thaj deibe lenge dži džanipe rigatar katar politikano dajan (politička desnica). Palo kerdo teroristikano atako katar dajanengi rig ko Hanau (Germanija) ko februari 2020.,o pučipe baš dživdipasko ačoipe palo našipe ovela saj majsigutno ani Germanija.
I štarto faza si telo moto DEIBE GOGJI thaj šurarkerel 2. avgusto. Ko gova give da amen gogji ko 500.000 viktimija katar Porajmos, e evropake Romengo holokausti ko vakti katar nacionalsocijalizmi. Gova dive si baš mudaripe trujal 4 200 Roma, majbut chave, romnja thaj phure manuša, rakjate katar 2. thaj 3.avgust 1944. berš ko gijate vakjardo „Romano familijako logori“ ko koncentracijako logori Aušvic-Birkenau. Numa gijate da amen thaj gogji ko manuša save so zamanencar sasa astarde antiromizmosa thaj antisemitizmosa ani Evropa, a save si mudarde ko but marebe, ko vakti kana o roma sasa robora, ko vakti katar kolonijalizmi thaj prekal nekobor kerde genocidora, sar so sasa ko nekanutno Osmanliengoro thagarutnipe, Ruanda, Namibija, Srebrenica thaj ko avera thana ano sumnal.
O Bienale ka agorkerel 24. oktomvri, ki beršeski inaguracija Lipardari e mudarde Sintenge thaj Romenge ani Evropa, savo so si phandlo e motosa EGZISTIRIBE. Palo agorkeribe katar Dujto sumnaleski mareba e marutnenge baš dizutnenge hakoja (prava) katar romani kedin sasa zaruri 37 berša te ovel len angigaribe rigatar katar germanijaki radži baš o genocid kerdo upral o Romano džijani. Ko 17. mart 1982. berš palo baro numero demonstracie thaj štrajko bokhasa katar sa so ačile dživde thaj sa gola save so dije len dumo ko Dahau, o togajutno sojuznikano kancelari Helmut Šmit dija vakerin: I nacistikani diktatura but serioznikane kerela sa čhelalipe upral o Sinte thaj o Roma. Sasa paldime katar rasistikane karane ani Evropa mudarde katar nacionalsocijalistora[…].Sa gola čhelalipa sasa genocid. Panda palo 20 berša, o lipardari baš o Sintora thaj Roma katar Evropa mudarde telo nacionalsocijalizmo utsavalo sasa putardo 24.oktomvri 2012. ano Berlin -Miteu. Baš gola save so ačile thaj sa lenge majpaše si nišanikerdo liparipe sar jek limori so e viktimen nikana najsa len. Baš lenge majpaše gova si lipardari sar džovapi na salde baš kerdo na hakalipe, numa thaj sajdipe manušikane hakoja ki avdivsutni Evropa. Numa baš geramnijaki raštra dikjol sar pohari džanlo. Nekobor masekoja kerdile o lafikeriba baš gova sode šaj kava than te ovel zijanikerdo sebepi keribe pampureske čitre.Pučipe si, crden li o džene katar berlineski radži, germanijako parlamenti thaj e germanijaki pampurengo sistemi -organizacie save so si sar avutne ko Reihban savi so astarda profiti katar transporti dži koncentracionikane logorija -palal ko po deklaririme džovapjalipe baš genocid? Sar te si, von iradasa keren ignoracija e manušenge save so aćile džuvde. Thaj nilen anglodikhipe sa golenge save so keren asari ko lipardari. Ov si tazdivi baš amari historija thaj simbolikane ačol baš milja amare purane manuša kaske so divdipa si ačavde. Naj amen khanči majbut se katar amaro deibe gogi thaj kava lipardari. Ov si tazdivi baš amare purane manuša,a golesa thaj baš amaro akanutno čačipe.
Rromani Resistance_Ludovic Versace for La voix des Rroms 
Marcin_Tas_Badaczka_ 
Mara Lea Hohn
Sode artistora ka ovel len šajdipe te prezentirisaren pumari bukji ko Romengo 2. Bienale? Sode si murša thaj džuvlja artistora/ke so sikade pumari bukji ko 2018. thaj savo si o hali akana?
Šukrikerindoj o fleksibilnikano obliko katar dujto Romengo Bienale, ko šajdipe sam te prezentirisara 50 maškardžijaneske artistora, majbut lendar Roma, numa thaj artistora thaj katar turli rasikane thaj marginalizirime kedina, murša, džuvlja, katar afirmirime artistora sar Małgorza Mirga-Tas, dži terne artistora save si ko šuru katar peri kariera sar so si o Džefreja Vunea. But lendar si džuvlja: Selma Selman, Nathalie Anguezomo Mba Bikoro, Valerij Leraj, Małgorzata Mirga-Tas, Riah Knight, Barby Asante, Moštari Hilal, Marina Rosselle, Iva Bittova, Emilia Rigova etc. save so pumare čhibasa katar perfirmansa, prekal bašalipe, čitrakeripe, dikhena te keren jek afirmativnikani situirime ikonografija katar romani kedin katar pumari feministikani perspektiva. Baš o katalogo so ka ovel kerdo ko agor katar Bienale, majbut katar kolaborantora si džuvlja sar: Ethel Brok, Jo Clement ja Nicoleta Bitu.
Ki komparacija e avgo Romane bienalesa, inkludirime si pobut artistora. 2018. berš o partisipantora majbut sasa inkludirime ko maškaruno kotor telo alav “Long Night of Coming-Out”, kolektivnikane rakja performansa 13 dženencar, kolendar epaš sasa džuvlja Candis Nergaard, Damian James Le Bas, Delaine Le Bas, Franciska Farkas, Hamze Bitici, Kristof Horvath, Laszlo Farkas, Lindy Larsson, Mihaela Dragan, Mihails Kokarevics, Riah Knight, Sandra Selimovič i Simonida Selimovič. Sasa thaj avera artistora save so lie than ko avera iventora ko vakti katar Romengo 1. Bienale, sar so si o komičari katar Berlin Idil Bajdar ja o artisti Tucke Rojal save so sasa kotor katar performansi Hilton 437.
Te ačilam kate salde ko Romanja, šaj te phena kaj prekal i historija sikavde si turli-promiskuitetno thaj tromalo, a ko jek vakti phandle ki plesutni tradicionalnikani kultura. Sode si džanlo o Romanja te inkalen arti, a ko jek te keren bukji predrasudencar thaj stereotipencar te šaj te keren mujalipe?
Taro baro džanlipe si o Romanja ko agor te dikhen pe pumare čačikane biografiencar thaj identitetora! Dominantnikano tasviri e Romanjenge ano publiciteti si telo zoralo asari katar anti-romano, džender thaj klasikane stereotipie, thaj von arakhen pe thaj džender diskriminacijasa. O tasvirija katar biathinale, korkori pakjaipaske thaj kamjabale Romanja si but rodime ki meinstrim kultura, a o idee katar kvir identiteti thaj na binarna badanora naj przentirime. O pučarkeripa katar Germanija kerde sigende sar (Elizabeta Jonuz thaj Džejn Veib) sikavena kaj o Romanja si gola save so keren jek edukacijako hutipe ko pumare familie – thaj gova kaj lenge familie den len majbaro saport thaj si lenge majbaro resursi .
Sar te si, si thaj Romanja saven so si len duj drom pobaro rodipe: Sebepi anti – romizmo thaj sebepi patrijahlna, a gothar thaj muršane šovinistikane strukture. Numa zaruri si te peravel pe e zamaneski kolonijalnikani ideja kaj o patrijahati si kotor katar „romani kultura“. O patrijahati si kotor katar sa kulture ko sasuitnipe!
Gola si ideje upri savi so funda si kerdi kaja bukji. Katar kaja perspektiva prezentiribe e kamjabale roame artistenge si jek bari hapa (korak) – a o pučibe baš predrasude thah stereotipe ki artistikani praksa dikjol kaj si čute sar ko niče. Gova zaruri si te ovel plesutno alusaribe katar sakova artisti mangel li ki peri bukji te ovel le anti-romizmi.
Šaj li te arakhel pe nesavo similariteti maškar Romanjenge umetnikane bukja kana kerel pe lafi baš lengo džuvlipe thaj sar von dikhen korkori pes?
Ko but romane artistora/ke o badani si jek katar džanle pučipa, but lendar keren bukji ko performansengi umal thaj phanden o badani ko sasuitnipasko konteksti savo so menadžirisarel lencar thaj definirisarel len, ki kaja čipota si len aksesiko kolektivnikano korkorilačharipe e maltretirime Romanjenge. O teme sar so si o pučipe baš identiteto, rasa poli, seksualiteti thaj o kontinuirime čhelalipe thaj ekskludirime upral gola save so ko sasuitnipe si percepirime sar „avera“ si bare džanlipastar, sar so si o egzamplo e Delani Le Bas, sar thaj ko fotografie katar Varerij Lerej kaj so astaren duj pučarkeripaske umala, portreti (identiteto) thaj thana (deibe gogji). Gova so kerel Leraj, etikane si te te arakhel pe o identiteto teli kategorija, sar so si o pučipe katar deibe gogji.
Thaj avdive but Roma muslimaja thaj o na-parne manuša, ulavdeste romnja, zaruri si sakodiveste te sikavel zoralipe thaj rezistencija ki mareba mujal opresijako sistemi. Dikha kaj o Romnja, ulavdeste gola save so amen katar minoritetenge kedina, kiden pe katar sahno sumnal, keren lafi thaj vazden i minsa, numa ko jek vakti si thaj o pučipe katar buhlo policijako čhelalipe mujal o Roma.
Ko palune berša, o epizode katar rasizmo thaj ksenofobijake atakora oven sa majbare. Imigracija thaj o rasizmo sasa jek katar majdžanle kotora katar alusaripaske kampanje ko but evropake phuva. Tazdiva sam katar sahne atakora thaj o bilače lafora e imigrantenge, si jek katar o oblikora so majbut istemalkeren pe ko phagibe manušikane hakoja. I diskriminacija kerel e manušen te naštisaren te keren khanči te šaj te oven aktivnikane dizutne, simantrakerel lengo bajroipe lengo džanlipe thaj ko but čipote lengo aksesi ko bukjarnipe, sastipaske servisora, edukacija ja kheripe. Trujal gova so sa o romnja si astarde katar najekajekhipe ko but umala, o Romanja arakhen pe thaj džipherde avere bukjencar sose o čorolipe, i ekskluzija thaj i diskriminacija ko ulavde čipote džipherdeste zorarkeren gova so trubul len ko klidutne dživdipaske umala, sar edukacija, bukjarnipe thaj sastipe.
Gova so trobul te haljova si: o rasistikano, džender thaj klasaki opresija si kotor katar avdisutni struktura thaj sasuitnipasko sistemi – policijako čhelalipe upral o Roma thaj avera na-parne manuša čipotisarel pe ki sahni Evropa thaj but hari sa gola so si astarde golesa thaj lenge familie astaren hako. O raštre thaj lenge sistemora ni sikaven interesi te pučarkeren o rasistikano policijako thaj avere badanengo vjavahari. Thaj bezehaske, ni EU ni istemalkerel alatora so ka keren sa lake džene.
Gova amenge vakjarel kaj si zaruti te organizirisara amen ko kedina thaj ko phuva te šaj te roda radikalna, sisitematikane iranipa. O arti del jek barvalo intelektualnikani crdipaski nukta, šaj te kerel iranipe ko akanutne tasvira thaj te kerel neve utopie. O arti si bi simantrengo, o arti si gova so šaj te kerel dekolonizacija amare gogjake. Gova si katar baro džanlipe baš amare čhavengo avutnipe: zaruri si te tromarkeren pe katar parno dikhipe, opresijako sistemi thaj te šurarkeren te hošisaren pe sar kotor katar purani thaj barvali romani kultura.
