Anjorie, anjorie

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    8
    Foto: Bódi Barbara

    I Barbara Bódi si bijandi sar trito čhavo ki romani familija Romungo ani Ungarija. O murša ki laki familija bi ovena sa dedicirime (posvećeni) ki muzika, gijate so buteder lendar bašalen romani ja klasikani muzika, džikaj i Bodi, sar laki daj, crdija e čitrakeribaske artesa, trujal gova so kerel bukji thaj ko avera umala. Ko lako opusi si inkludirime tasvirikeribe, čitrakeripe, fotografija thaj kolaži, a kerel bukji telo pseudonimi BOBA. Ko 2002. diplomirisarda arteski historija, čitrakeripe thaj vizuelnikani komunikacija ko Univerziteto Eszterhazi Karoli, kaj so lako artistikano bajroipe dije drom o Munkacsy, Peter Fodi  thaj Istvan B. Nagi. Pal gova studirisarda ko univerziteto baš arti thaj dizajn Moholi-Nagi ani Budimpešta ko Jozsef Baska i Katalin Reni, a magistririsarda baš pakjaipasko dini ko Katolikano fakulteti Apor Vilmos 2011. berš. Laki doktornikani disertacija si ki tema katar romano likovnikano muvmento thaj leske bajroipaske procesora save so keren pe ko dujto maškar katar 20. zamani, pučarkerindoj leske tang konekcie e ungarijake likovnikane artesa.

    Bijande sen ki ungarijaki muzikani familija štare čhavencar, a o arti thaj i kultura si phandle ko tumaro sakodiesko dživdipe, panda katar tumaro čhavoripe. Savo si tumaro deibegogji katar gova vakti?

    Ckni sema trine phralencar thaj phen, o kontaktora e buvle familijasa kerena sa pe sa jek. Dav man gogji kaj sa jek džasa lende thaj von avena sa amende. Dav man gogji kaj sasa man barvalo emocionalnikano thaj saikerdo čhavoripe pherdo familijasa thaj familijarnikane čipotencar kaj so i muzika thaj o lačo hape sasa len centralnikani rolja.Ponekana omurša ka muken muzika ja ka bašalen ja ka muka nevevakteski muzika thaj khelasa. Agive sa gova po cra našadilo, a e familijaki kohezija našadili. Ko  sajek dive mo dat ka sikavel me phrale savo so bašalela sa violina,a mi daj ka kerel amenge lačo kušluko (ručak). Mo dat džanela sa te bešljarel man dži lende thaj ka čuvel man te giljavav. Sema ckno crdimo čhavo, numa jeke but bare andrune sumnalesa- šaj golese nimangava sa te ovav ki scena te ovav giljavutni, golese činadem te tasvirikerav.

    Tumen sen artistka, sikamni ko likovnikano arti, enteriereski dizajnerka, sikamni palo pakaipasko dini, čitrakerena ko porcelani thaj kerena sasuitnipasko pučarkeripe. Artistka savi so kerela turli bukja si but interesnikano, šaj li te vakjaren amenge sar tumen gova sa hošisaren thaj sode tumare artistikane ekspiriensija del tumen arka pošukar te haljoven tumare kolegon artistora – ulavdeste prekal i prizma katar sikamni ko pakjaipasko dini thaj sasuitnipaski pučarkeripaski dženi?

    Ko sa dikhav konekcija, si zorali paralela maškar arti thaj mo pakjaipe, savi so si la nišani artesko pakjaipe baš sa gola save so keren kaja bukji. Gova savo so nipakjal ko Del ko jeka jek vakti pakjal ko diso aver, ja pakjal peste. Mo doktorati si le interdisciplinarnikano programi katar sasuitnipasko pučarkeripe, savo si ko jek interdisciplinarnikano maškarčinavipe neve pučarkeripaske perspektivasa. Ko mere gnde  thaj emocie sakana sema turli katar avera, pa mangav goja ulavdi specifika  te sikavav la ko turli thaj but dimenzie katar keribe diso so si le bari mol.

    Agorsarden maškaruni arteski sikljovni kaj so siklilen te čitrakeren ko porcelani inspiririme secestionikane  sumnalesa katar Gustav Klimata. O čitrakeripe ko porcelani si le lungo thaj barvali historija, savi so egzistirisarel katar purano vakti thaj o šerutnipe katar avgo dinastie. So sasa tumenge interesnikano ko porcelanesko čitrakeripe thaj kerden li kaligrafija savi so inkludirisarel majbut tehnike sar thaj čitrakeripe ko porcelani?

    Taro sakana crdena sa man o dur purabale kulture, filozofie thaj pakjaipe, a  i kaligrafija kerda baro asari upral mande. O bukja save so si kerde e džuvljane hošibasa thaj hor ekspiriensi si tipikane mange sose o meditivnikano pheripe si inspiritivnikane mere bukjenge. Dikhindoj ka preperav ko romano nacionaliteto, mancar phiravav o crdipe kaj i purani Indija, dur purabale kulture thaj filozofie, so del jek ulavdo, radikalno aver akseso ko mngro arti thaj del jek hor darhijalo takati ko mngro vakeripasko čhani. Mngre kreativnikane vizualnikane fantazijasa vazdav man ko učipe katar mngro kereativnikano tromalipe- so si čuti hor ko mngro pakjaipe – bi disavo niče. Mange o turlipe naj diskriminacija thaj disavo averčhano lačharipe, numa manušikano takati savo so anel barvalipe thaj turlipe ko turli kulture, filozofija thaj emocie thaj sumnaleske gnde.

    Si li avere artisten baro asari pral tumende thaj tumato arti?

    Prekal energija  katar i natura lav mesažora thaj bare havalina džikaj sem ko sansari thaj ko jek majučo hošipe katar mngro ruhi. Prekal mngro ekspiriensi, kana sem šaplandime (čudim se) katar jek bari bukji katar Artisto, hošisarav infinitivnikano džipherdi mol. Sar kotor katari natura hošisarav perfekcija  mande, so vazdel mande te kherav majbut bukji. Nekana si gova salde sar sakodiveski aktivacija savi so avel inspiracijasa, sar so si užarkeripe, prekal so avava dži pošukar ideje. Me najsem ki kontrola upral gova , me samo transmitirisarav gova so si man te vakjarav maškar umetnikane  molja ja gijate thaj ko pučarkeripaske publikacie. Diso so del man motivacija arakhav vakjertuke ko sa artistikane bukja, numa thaj but bare bukja thaj pučarkeripe thaj o ekserimentalnikane bukja den inspiracija thaj ponodorigate te kjerel pe bukji.

    Ničaleste aven ki vizita  ko romano artesko kampi ko Blatako devrijal (jezero), kaj so si tumen kolaboracija avere artistencar  romane darhencar.

    Kana kerena sa pe kreativnikane kampora bare razmerencar arkasa katar Romana Khera, lava sa than panda katar me 18 berša. Katar gova vakti pockni rota amala kidena sa pe nilaeske te keren individualnikani organzacija. Ki goja čipota, i artistikani sepetka katar kontakrora buvljola sa thaj zorarkerela thaj šaj sa te keren pe intervjua. Ko nilaeske kreativnikane kampora  mentalnikane mukav o sumnal katar sakodiveski bukji thaj arakhav mngro nevo than ko artistikano maškar thaj ko gova dakiko mo kreativnikano hoši šurarkjerel te thavdel.

    Ko tumare artistikane bukja o teme katar natura, turlipe katar flora thaj fauna thaj o šaplandime barvalengo bijanipe si nacidime hainga. 

    Va, pučarkerav sa gola šaplamakora (čuda) ko manuša. Sebepi mo humanistikano drom pučarkerav o lačipe,baripe thaj pozitivnikani energija katar i natura ko manušikano turlipe.

    Kerena sa pučarkeripe ko tumare romane darhija ki likovnikani serija ko poftani (platno)katar 2015. telo alavAnjorie, anjorie – savi so ingjarel pe baš averipe savi so vazdel i kultura katar multirasako thaj multietnikano astaripe. Sar džala sa sa gova kana dikhena sa tumen, kas dikhlen ki goja anja thaj so čuten ko poftani.

    Palo mo renkalija prezentiribe, jek si jekerenkasa, realnikano vakti lija te intenziviril pe  ki mngri vizuelnikani vizija. Dzangadem me andrune vizualnikane tasvira ko 12+1sahni serija katar 120 cm x 140cm ko niče kaj sem, sikavindoj simbolikano realizmo, pučarkerava sa amare uže manušikane hošiba save so aven katar amare horipa, amare turli naravija prekal turli muja. Dži akana ko moro arti sikavava sa o pozitivnikano hoši, thaj sikavava sa len katar jek rošali optimistikani perspektiva. Numa kava drom sikavel pe jek učalinaki rig sose o horipe katar džaibe upre thaj peribe tele dela o pervazora katar amare buhle, univerzalnikane čačune emocie.Prekal čačutno polariteti, pozitivnikano hošipe šaj ko sahnipe te dodžarel pe a te džanlam thaj te dodžara  o mujal, te džandam so si gova crdipe, te del pe vika, te ovel pe frustririme, te dodžarel pe nakamjabi, te perel pe ki phuv, te našalel pe – thaj palem te šurarkerel pe  katar diso nevo.Gola hošiba si len lačipe thaj baro džanlipe ko amaro dživdipe. Vakjarav  o barabarutne  manušikane molja save so sikaven hošipe,  simake karaktera katar turli etnikane kedina, sikavindoj turli kultura, percepirindoj turlipe.

    Ko tasvira sikaven pe turli sime, sakova turli emocionalnikane sikavimasa. Moro mesažo si kaj najsam korkori ni ko majhor hošina. Čak o majckno kotor katar sahnipe, sose sa si phandlo sa averesa. Sako dodžarel horipe katar nakamjabi thaj učipe katar lošalipe ko turli dživdipaske umala, bi te dikhel pe e mortikaki renke, nacionaliteti, pakjaipasko ja politikano preperipe. Sa gova sikadem ki artristikani digra.Maškar 12 tasvira arakhel pe thaj o bangjardo Isus Hristos, ka so o mesažo ovel misterija, sar vakjaripe. 13. kotor katar egzibicija si anja kolesa so akhardem thaj e dikhutnen ko procesi katrar keribe, kaj so vov/voj  kerdilo/li kotor katar mesažo pumare mujencar. Dikhlem man korkori man ko sa 12 sime thaj kerdilem jeka jek lengere  emociencar džikaj čitrakerava sa, te šaj zoraleste thaj autentikane te kerav len.

    Nacionalnikano likovnikano arti si šerutni  tema ko tumare doktornikane studije. Šaj li amencar te ulaven nesave interesnikane  faktija  thaj konkluzie, ulavdo nesave historikano Romengo leibe than?

    O alav  katar mi doktornikani disertacija si Romengo likovnikano proceci, leskoro bajroipe ko dujto kotor katar 20. zamani thaj lesko asari ki sasuitnipaski emancipacija – thanakerdo ko ungarijako sasuitnipe thaj kulturnikani historija thaj ki umal univerzalnikano arti ko sahnipe, pučarkerindoj o paše nukte e ungarijake likovnikane artestke.

    Pučarkerav o poimi katar likovnikano arti ko romane minoritetija dikhljaripasa katar lake harne historie  sar majbare etnikane populacie savi so ani Ungarija živdisaren šov zamanora. Trujal i definicija baš romano arti, diskutiriv baš iranipaske procesora  thaj plesutnoprezentiribe o akanutnipe, majbut katar artistikano aspekti, etnikani klasifikacija romane identitoske prekal korkori angigaripe. Čutem i romani umetnikani scena  upri funda katar i tradicija, pal gova modernikano ungarijako likovnikano arti savi so latar iklili thaj ko agor definirisarav o kategorie katar profesionalnikano likovnikano arti jek mujal aver lengii konekcija e ungarijake likovnikane arteske, evropako romano arti thaj univerzalnikano arti.

    O plesutno prezentiribe kherutne romane tasvirdžie (slikare) ko konteksti katar nevevakteske dimenzie katar majoriteti thaj minoriteti ko andrune thaj avrune refleksie, majbut sikvalitativnikani mol katar artistikane bukja ki goja jekhutni likovnikani scena. Trujal so si vakeripa baš romano arti i studija del šajdipe o neve artistora  te džanen detalnikane džanlipa thaj pumare bukja te haljoven len thaj te moljakeren len ko jek sofistikano čhani. O Romanja save si minoriteti andre ko romane minoritetija, produktivnikane prezentirisarde pumaro leibe than, prekal so pumari vizuelnikani vizija kerde la ki ambrela katar romano likovnikano arti, savo so bajrol sar korkoribajroipe. Sa gova si kerdo ko jek hošimaso čhani, lenge emocionalnikane halesa ko keribe nevi mol. O Romanja rovena sa sebepi pumaro hali katar bipendžardo butereynge opstrukcie, bukjencar save so dena sa jek zoralo vizuelnikano signalo korkori peske thaj lengo hali thaj o emocionalnikano hali -simantrakerdo dupla minoritetora, baš o talentora save so nakhen sa o opstrukcie thaj arakhel po drom trujal o dende šartora. O hali thaj  i harni karakteristika e romane artistkenge sikaven pe ko dijagrami e bajroipaske procesesa e romane likovnikane arteske.

    Sar ka karakterizirisaren  o mehanizmora savencar so kerel pe i diskriminacija thaj ikerel pe ani Ungarija thaj sar  oj kerela asari ko artistke-ulavdo okola so ki len turli etnikane darhija?

    I diskriminacija drabarel pe ko komplicirime  thaj nalače čhanija ko turli umala, so formuluisarda o antropologo Peter Szuhaj: O stavova mujal o Roma majbut si ko sikljovne, ko bukjarno than thaj ki publicirime uprava, trujal gova so si ko jek konsolidirime thaj našukar obliko. Ko jek si džanlipastar ko gola save so nimangen te vakjeren pe sar Roma si jeka jek čute ko hali te oven kvalifikuime  thaj etnikane te oven nišankerde. O etnikano alusaripe, ka akharel li pe kulturnikani integracija ja kedinako identiteti ja asimilacija, na kerela čačikani prilika baš sasuitnipaski integracija baš manuša save so akharen pe Roma.

    Ko momento, o majoripasko sasuitnipe našti te kerel turlipe ko nijansiripe thaj detalnikane kreativnikane trendora ko keripe bukji  e artistenge romane darhencar, pa kotar  naštisarel te kerel čačikano takati ko leske realnikane interpretacie thaj inkludiribe. Lengo džandipe učarel o karakteristike katar romane likovnikano arti ko autetikano čhani, upri funda katar darhijali tradicija thaj kerel pe ko potenciribe o romane darhija sar naivnikano thaj „čuto ko niče“ so ko jek bilačo čhani kerel pe te ovel teli mol. Sar pendžarel pe e artisteske darhija, o etnikano preperipe  si majzoralo ko keripe kvalitetija thaj e bukjako mesažo. Katar gova vakti thaj majodoringate, o artisto dikhel pe sar romano tasvirdžija thaj klasificiril pe  sar romano artisto, a leski bukji si vakjardi ko jek bilačo čhani“cigansko“ thaj kana si gova čipota kana si diplomirime profesionalnikane artistora . Pakjav kaj moro doktornikano pučarkeripe ka del šajdipe  te vazden pe sa kala tang thaj phandle pervazora thaj ka del šajdipe  te kerel pe tromalo gndipasko čhani, agolesa thaj stavora so ka oven majbut čute ko manuša.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime