Ki sakana aktueknikani tema baš romani čhib, o profesori Ljatif Demir dela po dikhibe baš romane čhibako hali agive.
Dr. sc. LJATIF DEMIR, prof. pi romani čhib thaj literatura ko Univerziteto ano Zagreb ko Filozofijako fakulteto.
Sode si dzanlipastar e romane dzijaneski i edukacija baš integriribe ano sasuitnipe?
E Roma zaruri si te dzanen kaj profesionalnikane dzanlipa thaj veštine šaj te resen pe salde edukacijasa thaj si dzanle na salde lenge numa thaj ano sasuitnipe. Trujal gova zaruri sit e dzanen kaj von ni dzivdisaren ano monokulturake kedina kaj so si jeka jek o sasuitnipaske thaj kulturake karakteristike, numa kaj dzuvdisaren ano multikulturake kedina kaj so si bare turlipa maškar o manuša save so preperen ko gola kedina thaj kotar o Roma zaruri si te oven jek kotor katar aktivna dizutne. Kana si pučipe e edukacijake halese ani romani kedin si but pharo thaj katar give ko give ovol sa majbilače. O evidentora kaj i edukacija ko romanja si 24 %, a i edukacija ki sahni kedin si 45%, keren lafi baš ckno edukacijako nivelo so kerel lenge pharipe ano integriribe ko sasuitnipe. I edikacja ka del arka e romenge te haljoven pumaro identiteto, te šaj lokheste thaj kamjabale te komunicirisaren avere manušencar thaj te keren purta savencar ka keren majlokheste te nakhen pe e kulturake turlipa maškar lende thaj avera dzene ano sasuitnipe kasa so si zaruri te oven jeka jek.
Savo si e migracijako asari upri romani čhib? Si thaj sociolingvistikane faktora so si dzanlipastar haljoipase ko nevevaktesko hali?
O migracije, zamanencar keren asari upral romani čhib, numa ikjarda pi funda thaj pal deš zamanora. I romani čhib si majdzanli baš romano identiteto, sose si tazdivi baš lenge darhija. Akana ano 21 zamano kera bukji ano identifikacijake turlipa ano socijalnikane, geografikane, thaj kupake dijalektora thaj lafikeripa save si kotor katar romani čhib, numa kera thaj standardikani čhib savi so sikljol pe ko uče edukacijake institicije ani Evropa.
Sakone čhiba si la asari katar avera čhiba. Katar savi čhiblel majbut lafora I romani čhib?
Sar sa dzijanora thaj o Roma lije lafora sebepi andrečhibake thaj avralčhibake karane. Avera lafora sasa lende kana ani romani čhib najsa baš ulavde lafora ja kana ulavdo lafi najsa gova so si majpaše dzi lafi ki romani leksika. E geografikane pašipa avere čhibake thanencar, sar politikake, kulturake thaj ekonomikane kontekstora e romencar e avere čhibencar, si šerutne karane te oven lafora katar avera čhiba ki romani čhib. Majbut lafora si lende katar slovenska čhiba, grcijaki, persijaki, armenijaki thaj horahani čhib.
