Ko pervazora taro nišankeribe e džuvljako Maškardžijanesko dive ki kolaboracija e Romane Kedipasa ani Republika Kroacija “KALI SARA”,i Agencija baši elektronikane medie thaj i Džijaneski nijamalutni baši polengo jekhajekhipe ani RK ikerdi sasa rotali mesali “Romanja thaj medie”. Sar dženi ko Konsilij baši elektronikane medie, numa thaj sar buteberšengi žurnalistka thaj redaktorka i Anica Malenica pere lafikeribasa ki tema “(Na)dikhle Romanja ko kroacijakere medie” dija relevantnikano dikipe ki kaja tema.Gova sasa šajdipe bašo Phralipen džipherdeste te kera lafi bašo stereotipija ko elektronikane medie, e portaleske “Džuvlja ko medie” thaj keribe programe ko pervazora taro fondi bašo pluralizmo thaj turli elektronikane medie thaj iniciribe žurnalistikane džanlipa.
Tumen ko alav taro Konsilij baši elektronikane medie barabar e kolegasa Vanja Gavran kontinuirisarden i buti ki Mediteransko regulatornikani sepetka save so šurarkergje tumare kolege Kunc thaj Simonovič. O avgo pučarkeriba so kerela sine len i Agencija sasa bašo seksizmo thaj stereotipe ko reklame kana ko 2015. sasa dikhlo kaj but džender stereotime sasa ko pobut taro epaš reklamakere spotora katar analizirimo egzamplo, kolestar so 80 procentora sasa detektirime stereotipora bašo džuvlja. Savo si o hali avdive si li disave transformacie?
Katar 2014.i Agencija baši elektrikane medie si vasthramutni e “Deklaracijake MNRA-a bašo vazdipe muršano-džuvljano jekhajekhipe thaj maribe mujal o džender stereotipe” thaj gijate len than ko Sepetkakere aktivitetira. Sa o aktivitetora keren pe ki kolaboracija e bukjarne kupasa “Rodo thaj medie” thaj majbut si bašo analize ko mediumengere saikerina ko konteksti sode len than o murša thaj o džuvlja. Bezehaske, o seksizmo thaj džender stereotipe sa pobut šaj te dikhen pe, sar ko publik kedibe lafi, gijate thaj ko medie. Ko klasikane elektronikane medie televizija thaj radio o hali naj gijate bilačo, numa gova našti te vakjarel pe thaj bašo elektronikane publikacie, t.e. portala. Majbilačo si o hali ko socijalnikane sepetke, savo so šaj but phareste te regulirisarel pe. Kana kerel pe lafi baši havljaripe, naj amen disavo nevo pučarkeripe, numa šaj te dikhel pe kaj o majbare kompanije cra si maj samale kana keren e havljaripaskere mesažora, ulavdeste okola save so si baši sikavibe ki televizija. Minsale si kaj o seksistikane mesažora ka ka peraven lengo imidži. Lija pocra te kerel pe esapi te na istemalkeren pe džendre stereotipe, thaj gijate avdive šaj te dikha ko reklamakoro spoti murše usisivačesa. Numa zaruri si te ovel amen anglodikhibe kaj e havljaribaski industrija dkhela te istemalkerel harne thaj uže mesažora save so ka crden sama, a o stereoripe thaj o seksizmo si salde alato savo so istemalkerel pe te resarel pe goja resarin thaj gova si sebepi so si sa panda hor darhencar. Džipherdo problemi si so o kreativnikane havljaribasi sa majsofisticirime, si len dujminsale mesažora save so šaj diferentnikane te oven haljome.
Gijate andre ki MNRA- sepetka kerden analiza b.ašo mediumesko leibe than e džuvljenge ko sporti. So sikada i analiza, save aktivitetora kerden thaj save si o evidentora?
O avgo analize baši džuvljengo thaj muršengo leibe than ko medie save so kerda len AEM sikade kaj o džuvlja si majbut sikade ko informativnkane emisie ko ekonomikane teme, politika, siguriteti, sporti…Dikhindoj o kamjabi taro amare sportistke thaj o fakti kaj o džuvlja baši Kroacija ko proseko 50 procentora lena pursakoja ko turli mečija. I AEM anda decizija ko 2016. te kerel analiza ko sporteskoro saikeribe ko centralnikane informativnikane emisie ko trin majdikhle televizie (HTV, NOVA TV I RTL). E kamjabesko sikavipe e sportiskengo sasa but hari sikade, numa o leibe than taro džuvlengo ekipengo sporti sine 3,6 procentora. Napal gova i Agencija barabar nesave partnerencar lije te keren minsako vazdipe ko publik thaj ko medie bašo zaruribe o sportistke majbut te len thaj ko mediumora e džuvljane sportesa. Kerdam kampanje, organizirisardam rotale mesalija reprezentencar katar medie, andam rekomendacie baši majšukar prezentirime džuvljano sporti, snimisardam ko sahno 20 video spotora kroacijakere sportistkencar save so sasa sikade ko nacionalnikane thaj ko lokalnikane televizie, kerdam bukjarne kamre e mediake bukharnenge…Lipardo si o pučarkerbe baši džuvljengo thaj muršengo leibe than ko informativnikane programe ko 2021 thaj sikada pe kaj ko sportesko umal kerdilo pe ckno miškipe thaj e džuvljengo leibe than si 6 procentora. Pal gova ko 2022. kerdi si analiza ko sporteske saikerina ki publik televizija thaj specijalizirime sporteski televizija, ko KTV avilo dži bajroipe e artiklongo gendo bašo sportaške(taro 5 procentora ko 2016. ko 18 procentora ko 2022.), džikaj ko SPTV 13 procetora taro transfera sasa bašo džuvljano sporti. Ko sa gova o Konsilij baši elektronikane medie ko 2023. berš e transformiribasa ko Hramovipe baši džanle sporteskere čhipote ki publik televizija kerde jekhajekh aksesi te oven tranferirime e sporteskere mečija ki muršani thaj ki dživljani kategorija. Te vakjerav thaj gova kaj o sporti si džanlo elemento kaj so len than thaj lengoro zorarkeripe thaj golese but si džanlo pobut Romanja te len than ko sporti.
So ka ulaven sar džanlo ki buti taro MNRA sepetka thaj ko so akana kerena lafi?
O leibe than ki bukjarni kupa “Džender thaj medie” dija e Konsileske thaj e Agencijake drom thaj šukar asari te kerel pe buti. Kate den pe turli ekspiriensija taro mediumenge reregulatorija katar mediteraneske phuvja thaj te ovel len šukar ideje bašo ponadarutno butikeribe. Amen ki Kroacija kerdam amari bukjarni khupa “Džuvlja thaj medie” katar so iklilo thaj e jekhe alavesa o proekto kaj so si kidime trujal biš partnea katar raštrake institucie thaj civilnikano sektori. Jekh lendar si thaj RKRK “KALI SARA”. Trujal i kolaboracija ko portali Džuvlja thaj medie, kava partneribe evidentirisarda prezentiribasa o pučarkeripe katar AEM bašo Romanjengo leibe than thaj sar sikade ko elektronikane publikacie. Kale aktivipasa ka pendžakera thaj e avere dženen ko MNRA so šaj te ovel stimulatori baši lengi buti. Kava si but lačho egzampli baši maškarplesutno butikeripe e medijakere regulatorencar.
Prekal finansiribe ikalutne katar Fondi baši pluralizmo thaj turlipe ko elektronikane medie gijate kofinansirisaren pe emisie katar umal džender jekhajekhipe. Džanena li sasa li nekana ki nesavi emisija (televizijaki/radio emisija) sikade Romanja?
I kategorija džender jekhajekhipe si la buvlo temakoro astaribe ko centralnikano than i džuvli, thaj gijate ko nakhle biš berša ko nesave čhipote kerda pe lafi thaj bašo Romanja, numa i evidencija taro fondi nikerel pe ko gasavo čhani. Gola save so keren o elektrikne publikacie thaj prekal avera kofinansirime kategorie, dena haberija bašo Romanja, ko avgo niče okola save so si ki kategrija Nacionalnikane minoritetija ani Republika Kroacija numa thaj ko avera da kategorie ki emisija Perspektiva (E dizutnenge keribe nijamora ko publik informiribe), ikalutno e Romengo Khedipe ani Republika Kroacija “Kali Sara” kaj so kerel pe lafi baši i asistentka ki siklana, ko jekh si arakhutni, numa thaj si Romani.
Sode emisie katar i umal džender jekhajekhipe si kofinansirime katar o Fondi sar so tumen se ko VEM?
Katar 2017. berš o Konsilij baši elektrikane medie thaj i Agencija baši elektrikane medie ki kategorija Minsako vazdibe baši džender jekhajekhipe thaj avera učeder valorizacie katar konstitucionaleskoro lačaribe kofinansirime si 283 proektora.
Si li čhani sar o ikalutne majbut te sikaven interesi bašo teme thaj phučiba bašo džuvlja save so preperen ko minoritetora?
Avgo admi šaj te ovel ko keribe o faktikano hali. Kana kerel pe lafi bašo romano nacionalnikano minoriteti, amen kerdam jek ckno adami e kerde liparde analizasa baši mediumengere saikerina ko egzamplo katar 32 portala. Analizirime si ko sahnipe 93 tekstora kaj jo ko anglune alava liparena pe “Romanja”, “Roma” thaj “romane”. Goja analiza šaj te ovel drom e ikalutnenge, redaktorenge thaj e žurnalistenge ko savo drom te džan so te keren te ovel majlače. Zaruri si te lel pe anglodikhibe savo si o hali e džuvljenge katar nacionalnikane minoritetora, ulavdeste e Romanjengo, o riziko katar pobut dromeski diskriminacija sebepi so si zaruri te ovel majbaro senzibiliteto lende. Džanlo si thaj te sikaven pe thaj o pozitivnikane egzamplora, vakerindoj baši integracija, numa ma te mukel pe palpele i kultura thaj i tradicija katar so avena o romnja . Trujal o Fondi baši pluralizmi, Agencija baši elektrikane medie thaj prekal i Programa te kerel pe žurnalistikane džanlipa te motivirisaren pe o žurnalistora te pučarkeren thaj te hramosaren ko teme katar publik interesi, a o raportiribe bašo nacionalnikane minoritetija thaj i džuvljani perspektiva si taro baro džanlipe. Gova si direktnikano džipheribe baši lengo kvalitetnikano saikeripe ko lengo portali , numa thaj egzampli save teme si sukar te phutren pe.
