Ko nakhle deš berša, i džijaneski arakhutni baši polengo jekhajekhipe Višnja Ljubičič, kerda pobut džender analize medienge, sar egzampli 2019. berš bašo teme save so si baši jekhajekhipe e muršenge thaj e džuvlenge, e muršengo thaj e džuvlengo leibe than ko informativnikane emisie, thaj 2021. pučarkeribe “Džender analiza e šerutne alavenge ko gazete”. Bašo kontinuiteto ko medienge trendora, phandlipe ko mediumenge saikerina thaj majbaro inkludiribe e Romanjenge ko mediumenge saikerina kerdam lafi ki rotali mesali “O Romanja thaj o medie“, kaj so i Višnja Ljubičič, pe prezentiribasa džangada o haljovibe e temake “E Romanjengo (na)vizibiliteti ko kroacijakere medie”.
Save si o klidutne evidentora katar džender analize e medienge save so kerden le thaj savo si o hali ko medie ko vjavahari taro džender jekhajekhipe? Si li averčhane e džuvlengo sikavibe, ulavdeste kana džana kaj i Rekomendacija katar ministerengo konsilij e dženenge basši preveniribe thaj maribe mujal o seksizmi(Recommendation CM/Rec(2019)1 of the Committee of Ministers to member States on preventing and combating sexism) andi panda 2019. berš?
I džijaneski arakhutni baši polengo jekhajekhipe ko pervazora katar pere dajatve vakjerde ko kanuni baši polengo jekhajekhipe (NN 82/08, 138/12 i 69/17), ko kontiniuteti dikhel e medienge trendora thaj dikhljarel len prekal analize save so korkori hazrikerel len thaj e beršeskere raportora baši peri buti ko ulavdo kotor “Medie”. Prekal o berš kera pobut mediake analize, save so dena drom ko konkluzie kaj o džuvlja sa panda si poli savo so si teleder ko mediesko than, thaj ko pučibe taro senzibilnikane leibe than thaj ko phučibe ko savo čhani sikaven pe, o pozitivnikane bukja ko egalitarnikano sikavibe džal but pocra.
Sar egzampli “Džender analiza e šerutne alavenge ko diveske gazete” (2021.) zorarkerda o kontinuirime negativnikane trendija. O džuvlja ko medie thaj ponodoringate pohari len than savo so kerela pe ko najekhajek čhani ko komparairibe e muršencar. I analiza konkretnikane sikada kaj o džuvlja sar šerutne akterke ko šerutne alava ko diveske gazete sasa reprezentirime taro 23%, a o murša ko 77% taro šerutne alava. Aver bilačo evidenti si gova so ko šerutne alava kaj so si džuvlja, lendar jektrinori si čute ko senzacijako toni. Golesa zorarkerdo si o siklo čhani te sikaven pe o džuvlja sar dekoracija e medieske saikerinake čivindoj akcento ko džuvljano seksualiteti, so ulavdeste si sikado ko avgo patrna ko vakti tari turistikani sezona kana i džuvli si čuti sar ukrasesko elemento ki funkcija te crdel pe sama ko „kroacijako Jadranesko lačipe“. Jakhdikhlo si kaj kerel pe lafi bašo seksistikani praksa savasa so kerela pe e džuvljako objektivizibe, palo savo si historikane najekhajekh vjavaharija maškar o džuvlja thaj o murša, kaj so e džuvlja si la pasivnikani ukraseski objekti, savo so avrijaleske lačarde dikhipasa ko avgo plani čhuvel pe i mol tari estetika mujal o avera kvalitetora, thaj ko gasavo čhani akakhel pe ki rolja nominiribe šužipaske standardora thaj pheribe i hoš taro sasuitnipaske norme ulavde taro menadžiripaske elite save so tradicionalnikane majbut si murša. Goja struktura avel katar o vakti taro patrijahati thaj sa gova but phareste thaj pocra dekonstruisarel pe.
Jekh amari phureder analiza (2012), kolasa so gijate kerdam analiza ko šerutne alava ko avgo riga, numa na diveske gazete, numa internet portala, suprizimaske sasa o interesnikane thaj indikativnikane evidentora. Ko fotografie save so si čute sar čalavibasko nevipe ko šerutno kotor taro portali, sasa 80% murša thaj 20 % džuvlja kote so o džuvlja ki sakoja 3 fotografija sasa sikade epaš urade thaj nauravde. Ulavdeste notikerdam kaj baro gendo fotografie (290:2% taro sahno analizirimo egzamplo) praktikano obliko grubo objektiviziribe, sikavindoj murša ja džuvlja bi šerengo thaj fokusesa ko jek kotor taro badani. Sar so džakerdam, gasavi praksa si karakteristikani džuvljengo sikavvibe bi “šerengo” ko 6% taro čhipote si sikade murša, a ko 94% čhipopte si džuvlja.
Avdive ko sasuitnipe i koncentracija katar kritikuibe thaj minsalipe palo turli phučiba baši džender jekhajekhipe si ki učeder digra katar gova so sasa nekana, thaj gijate ki čhipota taro medie, strategie baši mediengo crdipe sama horeste si darhikerde, turlipe ko sikavibe džuvlja thaj murša e diskriminacijake nišanora pocra oven majkovle sar ko kvantitativnikano, gijate thaj ko kvalitativnikano čhani, o medie sa panda keren te ikjaren pe o najekhajekh vjavaharija maškar o polija. Trujal o rekomendacie taro Evropako Konsilij CM/Rec (2019)1ko preveniribe thaj suzbiibe o seksizmo, si amen thaj avera nacionalnikane thaj maškardžijaneske regulacie thaj dokumentora save so ko sahnipe ja nesave pere kotoresa astaren kaja problematika kaski so funkcija si te kerel pe sigutno anglunipe ki kaja umal. Amen gijate identifikuisardam than bašo mediengo standardi, thaj gole resarinasa kerdam “Mediengo kodeksi-legarutno baši profesionalnikano thaj senzibilizirimo raportiribe baši čhelalipe upro romnja thaj o femicif” (2019).
Sa gola dokumentora ko avgo niče si alati kolesa so dikhel pe te vazden pe i standardora bašo raportiribe, te vazdel pe ki učeder digra, majbaro minsalipe thaj sajdibe manušikane nijamora. Golese o čhani ko savoso implementirisaren pe o dende norme ja i digra dži save so sajdisaen pe si taro baro džanlipe. Baš ko gova segmenti si amen panda than bašoanglunipe. O standardija save so manga te resara len si čute, numa si panda bukja save so si zaruru te resarenpe. Dikhindoj o hor strukturnikane determinante save so dena ulavde šartija ko avdisutne medie, o procesi te resarel pe čačikano džender jekjajekhipe ko medie si but lungo vakti.
Sode džuvlja t.e. murša roven pe katar o čhani sar o medie reprezentirisaren e džuvljen thaj e muršen? Sode katar mediake istemalkerutne si len bajrardi minsa bašo džender jekhajekhipe? So ko medie e recipientenge naj šukar ko mediakere saikerina ko vjavahari taro džender jekhajekhipe sikavipe murša thaj džuvlja?
I kancelarija tari džijaneski nijamalutni baši polengo jekhajekhipe ko berš late avena maškar 60 thaj 70 rovina ko medieske saikerina so si maškar 12 procentora thaj 13 procentora sahno gendo čhipote.Kerel pe lafi bašo rovina mujal distriminacija e dživljenge ko medie, thaj o džuvlja korkori dena len. Katar institucijako fundiribe 2003. berš thaj sa dži avdive,dikhindoj e mediengo bajroipe, e dizuitnenge reakcie, šaj te phena kaj ko palune 20 berša notikerelpe bajroipe ko kritikuibe, senzibiliteti thaj minsalipe ko egzamplora katar poleski diskriminacija ko medie. Sar so nakhel o vakti dži amende resen sa majbut rovina saven so si len saikerina thaj si kvalitetnikane kana kerela pe lafi baši finda thaj relevancija. Gova si džanlo sebepi so katar institucionalnikani dighra dela pe šukar funda te ciden pe o diskriminatornikane prakse.
O rovina ( pritužbe)save so resen dži amende, vjavaharisaren pe bašo nesavo seksistikano ja džender stereotipikano sikavibe e dživljenge. Dikhindoj kaj gola si zijanikeribaske prakse buhleste len than na salde ko medie thaj ko elektronikane medie numa thaj ko internetesko thaj publik than, naj salde nesavo ulavdo obrasco aso savo so ka keren pe standardikane karakteristike “tipikani rovin”. O problemi si gijate buvljardo so si amen rovina katar turli saikerina.
Aso tumaro gndipe, so šaj te kerel pe te šaj te kerel pe anglodžaibe ko inkludiribe e džuvljen save so preperena ko nacionalnikane minoritetora ko medienge saikerina, ulavdeste e Romanjen save so si jekh katar majekskludirime khedin.
Baš sebepi so ki čhipota taro Romanja kerela pe lafi bašo majmarginalizirime, majekskludirime thaj ko majbilačo hali khedin ko kroacijako sasuitnipe, zaruri si te vakjera o džanlibe katar o medie ko promoviribe transformacie ko percepcie bašo khedinengo džanlipe, maškarkolende sa panda dominirisaren o stereotipe thaj o predrasude save so ačon ko drom baši emancipacija thaj inkludiribe ko sasuitnipaske ničora. Zarurimo si pozitivnikano thaj afirmativnikano mediengo aksesi kaj so si zaruri te čivel pe akcenti ko kvaliteti thaj potenciali save so ačon naistemalkerde, sebepi bilače dživdipaske šartora thaj o envajarmenti savesa so arakhen pe o romano nacionalnikano minoriteti ulavdeste o džuvlja. Sebepi gasavo dživdipasko trujalipe e Romanjenge si zaruri pozitivnikane egzamplora, biathinale thaj šukar lačarde džuvlja maškar lende save so si progresivnikane ki edukacijaki umal, bukjarnipe thaj buti. I magikani rota taro čorolipe, biperspektivako, najekhajekhipe ko vjavahari taro murša, katar so si materijalnikani athinali thaj gova kerel la athinali katar o murša ki familija,sa gova si zaruru te kerel pe avere dživdipaske čhanencar thaj droma save so anen pošukar thaj kvalitetnikano dživdipe.
