Te šaj e čhavenge te vakjarav diso, ka phenav lenge kaj niso niačol sar so si, sa so avel amenge ko dživdipe, sikavel amen. Kana ka dikjol lenge kaj avile dži agor taro drom, zaruri si te džanen kaj phutardol lenge nevo drom, kaj ko gova drom ka avel lenge disavi aver, nevi persona, sakana avel dajekh so ka del tumen vas thaj kaj gova drom ka kerdarel le, korkori thaj arkasa averendar, sose sakana si drom katar karanliko dži rošalipe. Mo dživdipe si egzampli golese, thaj o dživdipe nesave mere amalendar, ka vakjarav la sa okolenge save so korkori ka pendžaren pes thaj sa okolenge so si zaruri te haljoven, vakjarel mi lafikerutni, but lači terni džuvli ko agor taro lake bišta berša. Avdive si la lake amala , bukjarne ideje thaj planora, barjarel e familijakere relacie thaj nakhel vakti pe kherutne džanvarencar. Ko jekha jekh gndipe sama te na lipara alava, na sose mangel te garavel pe, numa golese so, naj salde laki paramis thaj naj jekhutni ja rariteti thaj golese ko gova čhani naj zaruri te drabarel pe.
Sar e čhaven kera len lokhe viktimija
I paramis šurarkerda sigate kana bijandile i čhaj thaj lako jekh thepaš berš pockno phral. Pe jeriencar dživdisarela sa ani Germanija, odoringate bijandili, a lakere jerie si Kroatora palo nacionalnikano preperibe sar voj thaj lako phral. O problemora lake dadesa savo so sigate lija te pijel, te khelel komari, nidikhela sa pe familija thaj sakana marela sa e daja sigate kerdile lako sakodivesko niče. Mo sahno čhavoripe dikhava sa čhelalipe thaj maripe. Mo dat marela sa me daja thaj kerela sa lake psihikani presija. Mo phral, mi dej thaj me džanasa kana ka del andre ko kher thaj ka kerdol pe haosi. Lava sa me ckne phrale thaj vakjarava sa leske ajde te dža te khela garavin. Ov ka garavel pe, a me džava sa te dikhav si li mi daj šukar. Nitromava sa te hemisarav man, džanava sa kaj sakone vakjarde lafeske ka ovav čaladi. Salde jekh drom ačilem maškar lende te arakhav me daja. Mo dat astarda man tari men thaj lija te gušisarel man, a mi daj te šaj te crdel le mandar posada le ckne katencar ko dumo.Gijate dikhlem kaj našti te dav maškar lengo akušipe.Našisarava te dav nisavi arka. Gova džidžanipe kaj sem ckni thaj bitakatesko, horeste dija an mande thaj kerdilo mo pakjaipe t.e. kerdilem lokho viktimi. Ki Germanija me thaj mo phral nisisardam ani sikljovni, a kana pherdem enja berš, midaj naštisa majbut te ačol, kidija o majfundavne bukja, lija amen thaj irisajli ani Kroacija ko pere jerie. Nakhla pharo ulavipe, a lengo vjavahari kerda baro asari thaj uprel amende. Mo phral thaj me sama ki rolja taro poštara prekal kaste so jekh jekheske bičalena sa mesažora. Kana ka kerasa diso bilačo, o negativnikane karakteristike hramosarena sa pe okole averesko, kaj lijam katar mi daj ja katar mo dat. Mo dat džanela sa te lel amen bi te džanel mi daj thaj irisarela sa amen geči rakjate bi te vakjarel diso me dajake. Voj rovela sa akharela sa policija sose nidžanela sa kaj si lake čhave, a mange, kana ka pučava sa le džanel li mi daj kaj ka dža lesa, hohavela sa kaj mi daj džanel. Vov sasa baro hohavno, lese familijako kamipe si diso bipindžardo.
So si kamipe thaj familija, avgo drom hošisarde kana avile ano Zagreb kaj so kher dije len lengi mami thaj papo. Dikena sa arka te den len lengi bibi thaj lako rom, numa o ekonomikano hali najsa lokho thaj i daj sasa zaruri te kerel buti ko trin thana te šaj te pokinel sa so trobula sa ko jekh čhon. I čhaj lija te džal ko štarto klasi ki fundavni sikljovni. Kroacijaki čhib but cra džanela sa, but cra katar gova so sasa lake zaruri ki sikljovni. Sasa mudro thaj kidime čhavoro savo so khanika nidžanela sa, najsala amala ani Kroacija. O čhave ko klasi asana sa lake sebepi bangeste vakjarde lafora thaj sentencie. Asana sa mange thaj bilačeste vjavaharisarena sa pe, najsa len irada te den man arka , sema šej maribaske muj. Sasa man but šukar sikamni gova dija man arka te agorgerav štarto klasi. Voj najsa salde meri sikamni, voj sasa thaj mi amalin, terbijatdejutni thaj daj savi so mancar nakhela sa but vakti sose mangela sa te del man arka. Ačola sa mancar te sikljova kroacijaki čhip thaj te kera o kherutne savalija. Džanela sa kaj mi daj kerela sa buti thaj kaj sem korkori khere kaj naj man ko te del man arka. Gova kerda te ačovav thaj te nakhav o štarto klasi.
Na hošibe ki averengi dukh
O čhave taro klasi niakharena sa la ko alav numa dije la aver Švabica (Germanka), vi lake phral dije le alav so e čhavenge avela sa kaj si šukar. Sebepi leske rošale bala akharena sa le Hičo, palo Hitler. O mujmaribe sebepi nacionalnikano preperibe lenge si diso so voj thaj lakoro phral na arakle pe ani Germanija. Odoringate džana sa ko multinacionalnikano klasi kaj so trujal Germancra thaj Kroatrora, sasa thaj Horahaja, Makedoncora, Roma, Italijanija,thaj Albancora. O čhave katar avera nacionalitetora sasa lenge majšukar amala. Avilo pančto klasi, neve profesora maškar kolende buteder sasa ko gndipe kaj palo jekh berš i čhaj zaruri si te džanel šukar e kroacijaki čhib. Buteder lendar niinteresirila sa len so i čhaj gndisarela sa ki germanijaki čhib, a napal so kerel translacija ki kroacijaki čhib, sar thaj gova kaj o drabaribe lektire si lake baro roblemi, ulavdeste o tekstora ko purani kroatengi čhib ja ko dijalekti. O čhelalipe taro jekajek beršenge amala sa majbut barola sa ko esapi taro gova sar dikjola sa thaj o bange danda. Salde jekh čhaj mangla te del la arka trujal o savalija, numa voj naštisa but te kerel te ovel o hali averčhane soske vi lada sasa la problemora ki familija thaj sasan la lake amala savencar so dikhela sa te na holjavon ‘o bare’ sikle.
O lafora save so vakjarena sa len mange o čhave ko štarto thaj pančto klasi sasa darutne.Kana šajsa me izoliriva sa man. Sar egzampli kana sasa amen filskutura, phandava sa man ano kenefi thaj odoringate ikalava sa mandar me šeja. Traisarava sa te ne dikhen man thaj te muken man rahati. Kana pučena sa pe maškar peste kaj sem komentirina sa kaj sem glupača em našlem, a me panda pobut kidava sa man thaj traisarava sa. Nikana naj te bistrav sar jek meri vrsta phenda’Švabiča čhelali, gunoj Švapsko, nek iril pe odoringate katar so avili’. Ačilem ko kenefi phandli sa džikaj ni iklile katar i kamra kaj so ikala amare sheja, a pal gova ačilem korkori thaj rovava sa, manglem te našav tari sikljovni. O Čhaja sasa but bilače, vakjarena sa mange kaj sem thuli thaj ikalena sa me pantole,muj maribasa so nimangav te ikalav mandar lencar ki kamra thaj golese von ka den man arka. O bitakati te kerav so i te si mande kerela sa bari holi thaj sahno vakti sema holami khere thaj ki sikljovni.
Čhipotisalilo i sikamni te merel so sasa lenge dži štarto klasi thaj ki čhaj sasa bari dukh, numa nitromala sa te rovel. Lake asva palem sasa karana te len la ko mujmaripe sose te rovel kana sasa lake sikamni salde jekh berš. I dukh pali sikamni sasa but bari. Voj but kerda mange, phenela sa mange’ manglie av te dža te sikljova kroacijaki čhip thaj te hramosara savalija’. Džanela sa kaj mi daj kerela sa buti sahno dive thaj kaj naj man khoni te del man arka. Nikerda mange nisave problemora, niakharela sa te aven socijalnikane službe thaj nedela sa saporto mere darake, kate sasa salde te del man arka. Thaj akana kana muli, nitromava sa te sikavav mo mazunipe sose ka len man ko mujmaripe. Ki dženaza terdilem thaj nakhavava sa me asva, o mazunipe mudarda man.
Sigate kerdili nevi čhipota taro vrstengo čhelalipe savo so katar verbalno kerdilo fizikano čhelalipe. Šerutne ko gova sasa o čhaja, ulavdeste jekh savi nisar te crdel pe. Ko ari tari anglikani čhib, džikaj džarena sa te avel i sikamni, vakjarela sa lake save na bilače lafora, asala sa lake thaj ko jekh vakt irisajli mujal late thaj sikada lake maškaruno naj. Ko jekhajekh vakti irisajli pe amalinake so sasa dži late savi so sebepi lako stavi thaj lako dikhipe, sasa la i titula ‘šerutni’ ko klasi thaj phenda kaj o naj sasa lake. I šerutni fraerka uštili,geli dži ki čhaj thaj verbalnikane atakuisarda la thaj došakerela sa la baši diso so najsa lake. Ko agor anglal sahno klasi čalada la jekh palma.
I čhaj nimukla ni asvin. Dija andre i profesorka, a voj niphenda ni jekh lafi sose džanela sa kaj ka dena sa la epiteti cinkaroška thaj ka ovel majbilače. O murša taro klasi sasa but pošukar lasa, niačile pal late. Nigelo but, palem kerdilo pe vrstako čhelalipe. Kava drom duj phureder čhaja čute tritone čhaja katar lako klasi pali sikljovni te džan khere ki Švabica, soske korkori pestar ikalde kaj voj vakajarel bilače bukja averenge. Sar sakana sema korkori khere, sose mi daj džala sa ki buti thaj gova savore džanena se. I čhaj taro klasi erzisarda(zazvonila) ko portafoni thaj phenda te huljav tele te kera diso lafi. Naj sa man lačo hoši sose ni jek čhaj taro klasi niavela sa , numa kana nimangla te uklel upre, činadem te džav me tele.
Džareda man anglal vudara panda duje phuredere čhaencar save so lie te došakeren man kaj me vakjarav disave paramisa , a ni avdive nidžanav kaske kerel pe lafi. Vakjarava sa lenge kaj naj gijate sar so vakjaren. Sasa but agresivna. Katar jekh drom katar vudar ikli jekh komšika thaj kana irisajlem te seljamikerav la, hošisardem baro čalavipe ko muj. Katar gova čalavipe parilo mo voš katar andruni rig thaj dandeldem mi čhip thaj lija but te tavdel rat. Mukle man te iriv man khere. Kerava sa takati te thovav o rata mandar thaj te na dikhel mi daj, numa voj panda taro vudar dikhla o rata tele thaj mo šuvlo muj. But darajli, lija man taro vas thaj taro vudar ko vudar ko kvarti te arakhel gole čhaja thaj lake jerien. Nimanglem te vakjerav ko si i čhaj, thindalava sa me daja te na kerel gova soske theara ka oven o bukja majbilače ki sikljovni, numa mi daj gndinela sa kaj kerel o majšukar thaj o tajsutno dive avili mancar ki sikljovni sa te vakjarel. Kerdilem cinkaroška thaj kerdilo o majpharo vakti ko mo dživdipe kana sebepi sa so čipotila sa pe mancar thaj sa so kidija pe mange kerdilem suicidno.
O suicidna gnde ni aven nikotar
Ko ckne berša taro čhavoripe, džikaj dživdisarena sa ani Germanija, i čhaj sasa but šukar sikli thaj džala sa ko sporti. Džala so ko skiibe thaj lela sa medalje. Numa o berša dukh thaj dar, vrstengo čhelalipe,sigutno bajroipe thaj baro džovapjalipe, ko sahnipe kosle o čhavorikano asaibe. I fantazija thaj o gndipe,mukli ki čhavorikani godi crdie ko bilačo drom.Sar so mi daj nikana najsa khere , hošisarava sa man našaldi thaj pakjava sa kaj amen vi mo dat vi mi daj mukle amen. But sasa mange zaruri te kerav me dasa lafi te vakjarel mange ko savo hali si voj. Šaj najsa ko sahnipe te haljovav o pharipe savi so voj phiravela sa ko pere pike dikhindoj te kerel so pošukar amari egzistencija, numa gijate si but pharo soske o čhave naj glupa. Von but hošisaren e problemesko pharipe, numa naštisaren te den peske eksplinacija. Sar avdive dav man godi ki goja rat, kana sasa man dešuduj berš, kana lačardem me phrale te sovel, a pal gova te kerav me dajake jekh kafava so voj but mangela sa la te lošakerav la kana ka avel tari buti.Numa, kana kedem i kafava, čutem la ko džamesko fildžani thaj palem ko plini te dokerol. O fildžani pharilo katar o tato, hurde kotora taro džami gele ko sa riga thaj i tati kafava čhordili ki kujnja, bahtake nithardem man, numa ko gova dakiko kerdilo mange psihikano slomi. Sa o gnde save so ko palune čhona sasa pal mande, sar te čhinavav kava dživdipe thaj kaja dukh, sar gijate te dživdisarel pe thaj soske gijate te dživdisarel pe, savi si i karana baši mo dživdipe thaj savi si mi resarin ko kava dživdipe, sa kidija pe ko mo šero. Gndisarava sa sar kava psihikano thaj fizikano čhelalipe te činadol thaj sar ka ovel majšukar te na ovel man majbut. Kana phagilo o fildžani thaj kana nikerdili i kafava, avela sa mange kaj niso ko mo dživdipe nikamjabisajlo.
Beštilem ko keravinake ploče thaj džarava sa te avel mi daj thaj te dikhel sa gova haosi, sar nakhela sa o vakti mi daj niavela sa, gijate avela sa mange sa majzorali minsa te džezakerav vi la vi me dade. Gndisarava sa kaj korkori te lijem mo dživdipe, togaj von ka dikhen sode me em mo pharl amen crda. Lungo vakti bešava sa ki keravin gasave kale minsencar, a pal gova lijem o majbaro kotor taro džami so sasa dži mande thaj čhinadem kaj si sa gotovo, zaruri si diso te kerav te šaj von duj te phutren pumare jakha thaj te dikhen kaj naj salde lenge pharo numa thaj lengere čhavenge. Džikaj ačili i paramis te šaj te ačavav mo soluko, dava man godi kaj phenda mange našalda i pakiv ko Devel but čirla sose te sasa Devel, najsa te mukel sa kava te kerel pe, ka arakhela sa la em lake cikne phrale thaj sa e amalen save so nakhen disavo gasavo ja diso majphare kalestar. Čutem o džami me vasteste ko vene, vakarel ponodoringate i paramis, thaj kerdem o avgo čhinibe, numa sar dajekh te irisarda mo šero ko vudar tari kamra kaj so sovela sa mo phral. Ko šero kerdilo mange o majbilačo hali katar kava so šaj te kerdol pe , a gova si te džangavdol mo phral, te džal ko wc katar peri kamra thaj te dikhel pe phenja sa ko rata.
Gova sasa mange diso so nimangava sa ni te gndisarav. Pa amen sijam jekh avereske. Me dikava sa te arakhav le, a ov man cidela sa pere gajljasa so si man leske, jekh drom kerasa lafi barabar thaj rovasa, kana sovljarava sa le, džanava sa te zasovav dži leste, arakhindoj le me angleder barilem, but angleder katar mere vrste. Našti te kerav gova pe phraleske, našti te mukhav le . Crdijem o džami katar me vene thaj crdiem me pngreste. Čindem man hor. I majhor sasa me dadeske, pal gova jekh me dajake thaj panda jekh me phraleske, a o chinibe mange kerdem le upral lende.
Goja dukh sasa mange zaruri te šaj te hošisarav man divdi, dukh so sasa majlokhi katar emotivnikani dukh. Dodžardem me daja ko čhavorikane pižame pherdo ratencar. Sasa ko šoko, dela sa vika, rovela sa, pučela sa, soske?Me traisarava sa. Ko gova vakti sema but emotivnikane čuči thaj laki reakcija pherda man sose gndisarava sa kaj ko agor arakhla pe e čačipasa kolesa so me dživdisarava sa.
Katar čhavorikani perspektiva, te lel pe o plesutno dživdipe dikjola sa sar adekvatno džeza sa okolenge save so beršencar kerena sa lake dukh. Ko than te ovel len sabri thaj haljoipe baši naturalikano niče, saste komunikacijasa te činaven pe o problemora thaj o phukaviba, alusarde o verbalnikano thaj fizikano maltretiribe, presija thaj traipe, ko sahnipe ignorisaren o nattidže. Sa kava vakjarel kaj o jerie gndisaren kaj pendžaren pumare čhaven, a te na kerdam lencar lafi thaj ni nakha vakti lencar barabar, togaj nipendžaren pe jekh averencar. Anglal nekobor berša i daj thaj i čhaj kerde sa lafi baši gova so čhipotisalilo goja rat. Ko maškar vakti kerdile pe thaj panda but avera bukja e čhajasa, a i daj najsa minsali kaj goja rat šajsa te ačol bi jeke pere čhavesa. Kerde lafi baši sa gova sostar nakla i daj taro fizikano dži psihikano maltretiribe katar lako rom sa dži phari buti te šaj te dikhel thaj te arakhel pe čhaven fundavne zaruribasa. Vakjarde mange kaj o solduj kerde lafi thaj rovena sa, dije pe angali barabar rovindoj, numa avilo lokhipe thaj panda po hor manušikano haljovipe.
“Zoro avendžeri”
Meri lafikerutni vakjarel sode si džanlo o čačutno thaj phutardo lafikeripe e čhavencar thaj gova kaj o sasuitnipe nihari ja but hari sajdisaren so mangena te vakjaren o čhave. O čhave si čute te sikljon katar o bare, katar jerie, sikamne, profesora, bare džene ko sasuitnipe, a o bare šaj but te sikljon taro čhave, salde te pučen len thaj te šunen len. Zaruri si e čhaven te ovel len tromalo nijami te keren lafi, bi te dikhel pe lenge ko berša, te šaj te ovel len plesutno advociripe, te vakjaren so dukhal len thaj so kerel pe lenge ko dživdipe. Numa sar so gova najsa la ko dživdipe, i čhaj pali kaja čhipota kerdili delikventi. Voj sasa goja savi so kerela sa čhelalipe. Kerdilem „Zoro avendžeri“.Manglem te daran mandar , numa na o čhave save so ko savo te si čhani maltretirime , numa okola save so maltretirisaren averen. Phirava sa minsasa, te kere diso averenge disave iradasa, me ka irisarav tuke, thaj gova majbilače. Kerdilem sar mahina, mo vilo sasa šudro. Džanlo sasa mange salde te ačovav ko pngre.Palo gova so vazdijem vas upral mande thaj resardem te nakhav sa gova, čhinadem korkori mancar kaj ka ačovav ko pngre sar so džanav. Džanen sar vakjaren’šukar si i dar kaske so dija o Devel’, a me ko sahnipe našaldem i dar. Me korkori mange kerdilem dušmani thaj sa okola aver naj mange nisave dušmaja.
Nidarava sa katar avera čhave, ni katar profesora, ni direktori, ni policija.Phirava sa ko buhle trenerke, učarava sa thaj garavava sa mo badani thaj mangava sa te sajdisaren man sebepi gova so si man ko šero. Dijem maškar o čhave save so si sar mande, čhave kaske so jerie naj len love , čhave so najsa len kuč bukja thaj bare mangina, save so maškar peste arakhena pe thaj bajrarda len o drom. Pijava sa cigare, sema amalin phurederencar, mere 12 beršencar thaj o problemora save so me phirava thaj čhinavava sa len, sema ko baro dživ (raskorak) ko vjavahari taro mere vrste. Te vakjaren mange bilače lafora thaj ponodoringate sasa kerdo. Akana akharena sa man klošarka, narkomanka thaj panda avere bilače lafencar, niso nikerdilo averčhane, salde ulem majzorali. Lijem te pijav čar thaj gova sasa mange terapija
Šurarkerda thaj o čoribe, gijate, naj amen – ka la amenge. Nakhlem thaj pedagogikane lafikeripa thaj lafikeripa ki policija, sebepi gova so ikljovava sa rakjate thaj sa aver. Nimangava sa o lafi „trobul“, ko šero avel mange rezistencija -zaruri si salde te merav. O čhave tari ekipa, delikventora sasa meri familija, ola protektirina sa man.Kana jekh drom čordem mobilno telefoni katar jekh čhavo ki sikljovni, sahno hali komplicirisalilo, numa o phureder maškar lende ačile pala mande te arakhen man. Baši sa o berša so resardem te ačovav dživdi lenge šukrikerav. Berša mazunipe, dukh katar viktimi kerde man hiroina. Sebepi bari holi, o kamipe naštisa te nakhel. Nidžanava sa te lav ki angali nekas. Moro čhani kaj nekas mangav sasa te protektiriv le katar o maltretiribe. Thaj gova so nikerdem le, vakjarava sa kaj me kerdem le. Te trobuja dajekh te den len došakerin me gndisarava den le mange, džikaj avera čhave tinanena sa katar profesora, došakeriba sa gova mange sasa niso.
Sode si džanlo o dendo vas
Pali fundavni sikljovni hramosajli ki maškaruni strukaki sikljovni frizerenge. Sasa majbilači sikli ki sikljovni, a majšukar frizerka. Palo sikljovnako meči geli ko meči baši avutne frizera, a mentorka sasa lake i majšukar sikamni ki sikljovni sar so phenel,Thindalava tut hramosar e sikamnjako alav, naj te hramosara averenge alava , numa e profesorkako alav katar praktikani siklana Mirjana Mikulčič, hramosar le . Voj si majšukar profesorka sa vaktenge. Voj savorendar rodela sa te kera lafi, o problemora te čhinava len lafikeribasa.Sar so but droma rodena sa te kera lafi, vakjardem kaj našti thaj voj gova halili. Vakjarda mange kaj voj si sakana kate. Dela sa man piko ko sa avera profesora . Pendžarda mo talenti thaj mi buti ki praktikani buti.
Voj sasa mancar ko županijako meči thaj thindalela sa man te sikljovav teorija sose džanela sa kaj ka ovel problemi. Vakjarava sa kaj sikljovav, numa ni sikljovava sa, sose mi poenta sasa diso aver. O hramome kotor ko županijako meči nakhlem le but bilače sose ko lil hramosardem salde mo alav thaj paloalav, a sa okova muklem le čučo, numa golese kerdem i majlači frizur, savi so sasa moljakerdi mauče moljencar thaj sar so phende , najsa salde baši avgo than ko kava meči numa thaj baši plasmani ko nesavo maškardijanesko meči.
Nisiklilem teorija sose gova sasa čhani te sikavav meri poenta so avera te haljoven kaj i teorija naj džanlipe thaj kaj i persona bi teorijako džanlipe šaj te kerel bari praktikani buti. Numa kana dikhlem o mazunipe ki meri profesorka so sasa mange amalin thaj majbut katar dženo ki familija, sasa mange but bezeh. Sar šukrikeribasko nišani lake savi so kerela sa takati mange, so pendžakerda mo talenti, me komunikacijake veštine thaj avera mere kvalitetora , voj so crdija man ko sa sikljovibaske berša lijelm te sikljovav thaj okola klasora nakhlem len uče molencar.Sode si džanli i rolja taro profesori thaj sikamno ko sakone čhavesko dživdipe, vakjarda mange prekal panda jekh paramis katar maškaruno sikljovibasko dživdipe, kaj so bari rolja sasa e profesorka pali kroacijaki čhib. Lako aksesi vazdija e čhavesko interesi savo so sasa našaldo baši so i te si sar thaj o pakjaipe upral peste thaj i mangin te kerel diso baši peste. Mangava sa o blok arija pali kroacijaki čhib thaj hramoibe savaluija. I profesorka dija i avgo tema thaj dikhla mande , avili thaj pučlja man ka hramosarav li te čuta tema so ka šaj te alusarav. Vakjardem lake kaj ka hramosarav thaj mangav te hramosarav thaj gijate sasa. O avgo bišupanč dakikora dikhava sa ki čuči patrin, sasa mange zaruri te dav andre korkori mande.
A pal gova korkori nisisajlo, ko lil hramosardem paramis mange, bašo mo čhavoripe, baši mo ekspiriensi, salde kerdem ckno simengo iranipe. Čutem bahtalo agor, gasavo savo so najsa ki meri čhipota. Sasa man tromlipe te hramosarav, duj arija, a napal rodiem te ačovav vi cra te agorkerel panda jek ari thaj o panč dakikora taro dajanipasko vakti. Ko efta tepaš riga hramosardem meri paramis. Šaj sa te hramosdarav tromale, bi darako kaj dajekh ka akharel socijalnikani služba thaj kaj ka len man me dajatar thaj me dadestar thaj kaj ka ulaven man thaj me phrale. Niso golestar našisa te ikerav majbut.
Baš kava savali dija man panč. I profesorka pučla man mangav li te drabarav anglal savorende, nimanglem, numa najsema mujal gova dajek aver te drabarel. O Sikle sasa ko šoko, sar jekh delikventka, resarda te hramosarel gijate šukar paramis. I profesorka akharda man dži peste thaj pučla man si li kaja paramis čače ja si man salde šukar fantazija. Dijem la džovapi sar sakana kana pučena sa man: tumen korkori vakjaren! Dzarava sa sakana gova savali thaj i profesorka dija i trito tema. Te ovel sasti.
Vakjarda mange kaj o čhave našti te keren lafi phutardo baš sa gova so ovel lenge katar i dar te na kerdol pe diso majbilače, numa kaj si džanlo te arakhel pe čhani sar te resel pe dži ko čhavo, nekana si o hramovibe,nekana čitrakeribe, sa jekh. Džanlo si o čhavo te ovel anonimno thaj te šaj te garavel pe pali fantazija thaj te ovel šajdipe te kerel ediso kreativnikano . Džanlo si te sikavel pe emocija savi so o čhavo našti te ikalel la pestar thaj te kerel lafi averencar. Gova majlače vakjarda le mange prekal o egzampli lake majšukare amalesa savo so dži avdive si lake sar phral thaj dženo ki familija. Mo amal ki fundavni sikljovni sasa ko but majbilačo hali mandar. Barilo ko but bilače šartija, rotakerdo drogasa , lesko dat mudarda pe ko but bilačo čhani, a ov kerela sa takati te ačol pe pngrende ko gova nasasto dživdipasko than. Kana ka agorkerela sa ko drom, rodela sa man, a me sigende džava sa . Nipučava sa niso sose šukar džanava sa kaj našti te kerel lafi thaj savi ka ovel i poenta te ispitiva le so kerdilo kana džanava. Ka džasa ko parko thaj ka beša ki klupa. Arencar kerasa lafi baši sa, asasa, fantarizirasa so ka ova kana ka barova, kaj ka dža ko drom thaj savo ka ovel amaro dživdipe. Gova sasa leske zaruri, gova so sakone čhaveske sasa zaruri-salde te ove paše, te kere leske sama kaj si avera gnde, averčhane sumnal thaj dživdipe sakoneske. Barilo ko majšukar manuš savo so pendžarava.
Iripe korkori peste
Sakana kana ka agorkerela sa po savali vakjerela sa: Ov sasti! Ko agor taro amaro lafikeribe vakjarda mange sode si džanlo te na bistra kana ka ava dži čhave save so si delikventora, ko čhave save so biproblemesko akušen, savenge so ka vakjera’Devla save čhave bi terbijatesko, sakana ovela lafi baši bibahtale čhave, but intelegentna save so pala peste si len dživdipaski sikljovni prekal savi siklile te keren mehanizmora baš korkoriplesutno advociribe, instiktija te ačon dživde so ko avera čhave naj gijate bare. Gola čhave nikana naj šukar ki sikljovni sose džanen kaj sa gova naj lenge tari arka te nakhen o dive thaj o divesa save so džarel len. Golese, ko siklanakoro programo zaruri si te čivel pe lafikeribe baši psihikano thaj emotivnikano aktiviteti, sar ikljol ko agor pe emociencar thaj tromale te vakjaren gova so gndisaren kaj si zaruri te keren le averčhane. Ko than te ovel salde teorija fakti si kaj si zaruri te ovel thaj prajktikani buti thaj tromalo lafikeripe baši turli perspektive kolendar o čhave dikhen ko dživdipe thaj ko sumnal. Thaj ko agor gova so dija la arka zoraleste te ačol pe pngrende thaj te ovel manuš save so mangen te pendžaren le, thaj panda pobut ka mangen te ovel tumen gasavi amalin. Sakova berš adna mange podisavo sikljovibe, dikhena dureste thaj si len jakhdiklo ekspireinsi. Sema paldime katar o kher, arakhavaman sasa save na mnušencar thaj nakhljem so na, tamirikerdem mo ego, a pal gpova peradem le, našaldem mo vilo te šaj palem te arakhav le. Araklem o šukrikeribe thaj irisardem mo pakjaibe ko Devel. Trujal o poedincora save so dena sa man arka, dija man arka thaj gova so sema ko aver dživdipasko maškar, o pendžakeripe avere kulturencar, dizha, phuva thaj o hali-kana nasvalili mi daj taro tumori savo so najsa operirime thaj sasa baro pakjaipe kaj naj te sasljol.
Sasa man 19 berš. Dav man godi ki dar kaj ka ačovav bi dajako, kaj naj te ovel man vakti baši familija,baši relacie savenge nikana najsa vakti. Sakova dive džava sa ko hospitali, bešava sa di mi daj, hulavava sa lake bala thaj kerava sa lake trnakora. Sasa but bahtali. Dije la 248 šišora penicilin ko lako kišlo badani kaj so najsa majbut than kaj te čhuven i injekcija. Phendem korkori mange , te sastili mi daj , ka džipherav o vakti so našaldam le sar familija thaj ka dav la but khamipe. Te arakhav me daja sasa mange jekjutno džanlo. Ni peradem mo lafi so korkori dijem le mange, thaj mo dživdipe dijem le ko drom te sasljovav me korkori thaj mi familija. Avdive kerava takati te dikhav vilesa, te haljovav, a na te došakerav thaj te dav moro džipheribe, ko moro čhani, o sumnal te ovel pošukar than. Te nišankerdam o teksti mesažosa bašo čhave , togaj baši agor te dopherav thaj gova baši bare te cenisara gova so si amen thaj te tamirisara amare relacie džikaj so šaj, džikaj so si amen gola so manga len, sose theara šaj te ovel geči.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
