Te ovel pe ki prandin anglal dešohto berš si phagibe manušikane nijamija bi te dikhel pe o poli. Globalnikano dikhlo, ki prevalencija si o cikneberšenge prandina kaj so o čhaja si gola save so si cine beršencar thaj gasave si panč telo šov ko vjavahari katar jekh telo šov kaj so si cikne beršenge murša čhave. Gova si gijate sebepi so gndisarel pe kaj e muršen si len majbut šajdipe te oven ani buti thaj von si gola so trubut te dikhen e familija, pali gaova i praksa so o jerie keren baro asari thaj i familija upral o čhaja te astaren i prandin ko pocikne berša sar te si gova but normalnikano, a o džaipe ki sikljovni sar diso so naj te ovel lenge zaruri. Gijate von našalen o aksesi ki maškaruni thaj ki uči edukacija, a golestar našalen thaj o šajdipe te keren diso buti thaj te oven ekonomikane biathinale.
Aso pučarkeripe katari Sumnaleski banka šokantno si e phuvjengo gendo save so si len barem jek kanuni kaj so o džuvlja thaj o murša si turli tretirime thaj si šokantna o evidentora kaj ko ulavde phuvja o siluibe ki prandin naj došakeripaski bukji, ko 49 phuva naj kanuneske artiklora te sankcionirisarel pe o seksualnikano zadiripe. Maškar baro gendo najekhajekhipe kolencar so o romnja arakhena pe, čhinavibe e edukacijako nijami, a golesa si phandlo thaj o minoriziribe e edukacijake, si salde jekh drosin ko denizi kataro nanijamalipe.
E Sumnaleski banka thaj e Maškardžijanesko centari baši džuvljengo pučarkeripe kerde pučarkeripe ko 15 afrikake phuva arakhle zorali konekcija maškar kerdi edukacija thaj e cikneberšenge prandina, sikavindoj sar sakova džipherdo berš džaipe ki sikljovni, ciknjarel o šajdipe te prandisaren pe o čhaja anglal te oven pherde beršenge, a golestar thaj o khamnipe ko cikne berša. Golese von pendžarde i bukji ko kontinuirime educiribe sar majefikasnikani strategija te na muken pe te oven cikneberšenge prandina. Ko jekhajekh konkluzie vakjarel thaj o evidentora katar pučarkeripe o fundavne evidentora kerde ani Kroacija nekobor berša angleder ko pervazija taro proekti e Ofiseske baš manušikane nijamora thaj nijamora e nacionalnikane minoritetenge ikalde ko lil E Romengi inkluzija ko kroacijako sasuitnipe-džuvlja, čhave thaj terne aso savo ki korelacija 27 procentora Romanja save so čhinavena i edukacija ačol deibe ki prandin, khamnipe ja ovena jerie.
I chaj kana ka prandil pe ja kana ka ačol khamni latar džakerela pe te mukel i sikljovni thaj sar romni thaj daj te dikhel thaj te kerel sama ko kher, čhave thaj familija. Lako iripe ki sikljovni ko majbut čipote našti te kerel pe, pharo si sose kate si thaj e čhavengo arakhipe thaj o kherutne bukja, a kate si thaj i stigma kataro paše manuša. Bašo gasavo ekspiriensi keren lafi i Laura thaj i Lea, save so si kataro romano nacionalnikano minoriteti, numa save so educirisaren pe trujal gova so i khedin adžarela lendar thaj kerena iranipe ki percepcija ko pumare manuša golesa so dena pumaro egzampli.
I Laura si kataro Zagreb thaj avela kataro thana kaj so i edukacija kerela pe salde ko nekobor klasija katar fundavni sikljovni, a ko vakti taro lakoro educiribe nikana najsa la dumo taro lake jerie. Ačili khamni panda kana sasa la 15 berša thaj savore džarena sa voj te mukel i sikljovni. Šukrikerindoj baš laki mangin te agorkerel pi siklovni thaj o šukar manuša save so sasa dži late die la šajdipe te sikljol khere a ki sikljovni džala sa salde te nakhel o egzemenija, gijate agorkerda fundavni sikljovni, a kana bijandili laki čhaj čhinada pi edukacija te kontinuisarel la ki maškaruni sikljovni, sa o manuša katar laki khedin sikade mujalipe.
Ki meri familij i edukacija nisajdisarel pe thaj von gndisaren kaj me sem dili. Nikana nimangena sa te astaren kaj me nikana nimanglem te ovav Romani savi so ka bijanel pherdo čhaven, te bešav khere taj te mangav devlenge. Lenge i prandin si diso majučo ko dživdipe thaj lenge naj džanlo mangela li i čhaj ja na, si li čačutni mangin maškar late thaj lako rom. Gova si gijate me dadeske rigatar, džikaj me dajakle rigatar i familija si cra majšukar, mi daj nikana na vakjarda neso baši mi edukacija. Voj nikana ni geli ki sikljovni, a me dade si le salde štar berš fundavni sikljovni, a gova so siklile katar pe jerie gndisaren kaj si salde gova šukar.
Gova so lenge jerie kerena sa lenge akana von keren pumare čhavenge, a lenge čhave ko avutnipe ka keren pumare čhavenge sose nidžanen averčhane. Golese me mangav te ovav egzampli sa okole čhajenge save so palo bijanipe e avgo čhaveske, bijanen o dujto, trito, štarto thaj nikana ni gndisaren ko aver dživdipaskop čhani thaj avera šajdipa, a gova šaj te resaren le salde plesutne edukacjasa, vakjarel i Laura thaj konstatirisarel kaj laki familija naštisarel te haljol la thaj golese naštisaren te den la dumo thaj te astaren gova so činada te kerel. Trujal gova so sasa salde čhavoro, laki čhinavin te ikerel e maksme, te lel upripeste džovapjalipe panda jekhe dživdipaske savo so bajrol late, a pal gov te agorkerel thaj fakulteti sasa zorale panda kataro šuru. Avdive 18 beršencar, agorkerel maškaruni sikljovni thaj si la ko plani te hramosarel pe ko studie baši socijalnikani buti, ničale lel than ko edukacijako programi baši terne Romanja thaj Roma save so organizirisarel le e Romengo Khedipe.
“ KALI SARA“. Ko bukjarne kamre baši komunikacijake veštine thaj savo si lengo džanlipe thaj i tema baši piblicirime politika sasa jek katar majaktivnikane partisipanta. Numa laki familija izolirisarda la sebepi lake čhinavina. Gndisaren kaj naj šukar so si la 18 berš, a si la salde jekh čhavo. Sebepi gova ki peri mahala kaj so sasa bijandi thaj kaj so dživdisarela sa, avel salde kana si disavi dženazava ki familija. Sa o lafora save so šundem len lendar ki meri paluni vizita phendem lenge gijate:’Tumen salde vakjren kaj sem me dili, numa me sem kate majgogjaver tumendar. Kanika tumendar naj le ni panš klasora katari fundavni sikljovni, a dikhen kaj sem me! Nikana naj te ačav te educirisarav man thaj o manuša ka sajdisaren man’.
O predrasude thaj o došakeripa lake thaj bute avere Romanjenge naj khanči nevo. Ko vakti katar khamnipe, o medicinako personali vakjarela sa bilače lafora vakjer tukje ko sakova dikhljaripe. Dav man gogji kaj kana pašljovava sa ko kreveti, o doktori dela sa vika pe mande. Dikhela so naj šukar mancar, šumdem li nekana baši kontracepcija thaj sar gija cikneberšengi avav korkori. Vakjarela sa kaj ka akharel policija, a mange o asva ačona sa ko krlo ja rovava sa biašundo.Palo jekh dikljaripe akardem e direktore ko hospitali thaj rundem man leske, numa ov dija man džovapi kaj naštisarel te del man arka. O jekhajekh kerdilo thaj palo bijanipe kana e bebesa džava sa ko dikhljaripe ko pedijatri. Odoringate sakana akharen sa man Osmanovička thaj asana sa mange vakjarindoj kaj pand deše čhaven ka bijanav, trujal gova so vakjarava sa kaj ka educiriv man. Haljovav kaj si but Romanja save so si len but čhave thaj bijanena ko cikne berša, numa ka ovela sa šukar te vakjarena sa diso šukar te den man dumo ko than te khelen peske mancar thaj te asan.
I rezistencija mujal mande kana činadem te kontinuirisarav mi edukacija sasa but bari, vakjarel jekhajekh ekspiriensi thaj i Lea Oršuš, avdive studentka ko dujto berš ko studie baši socijalnikani buti ko Nijamalao fakulteti ano Zagreb, sa o egzemenija del len ničale berš palo berš.Me familijake štar berša vakjarava sa sakova vikend thaj bidžukora kana sema lencar i resarin katar meri edukacija sose kana hramosajlem ki gimnazija najsa man nisavo drom thaj golese sasa but mujal. Sasa mange jakhdikhlo kaj mangena sa te ovav sigate biathinali, numa kava drom sasa lenge majkomplicirime. Ko vakti taro sa o šov berša katar moro educiribe maškaruno thaj fakulteti, dena sa man ikljovipe katra biresarinako prastaibe palo egzemenija, arakhena sa mange bukji thaj te džav ko avera phuva, numa sode i te ovena sa interesna mange nikana nikerdile astaripaski opcija.
Me zoraleste činadem te agorkerav o fakulteto, te sikavav savorenge , numa avgo mange , kaj si sumnal avral kataro romane mahale thaj gova so dikha le ki televizija šaj te ovel amaro čačipe. Gasavo činavipe jekhe čajako sasa nahaljovipaski soske i edukacija thaj goja ki majphari digra si privilegija e muršenge. Gola save so vazden pumaro hango thaj si len ki gnd te dikhen pe sar bukjarne ko thana sar so si Rimac vordona, na crdije pe katar pumare čhinavipa, a pumaro ekspiriensi palem irisarena sa ki pumari familja thaj ki mahala.
But terne lende dikhle egzampli thaj pumare zoralipasa resarde te irisaren pumare stavora katar pumare jerie thaj akana von čhuven e pockne čhaven te džan palo lenge hape katar pumare phureder phrala thaj pheja.
Te ačovava sa ki mahala thaj te crdava sa man katari edukacija džiakana ka ovena sa man duj čhave, a o trito ka ovela sa ko drom, vakjarel i Laura. Šaj ka ovava sa thaj mardi katar mo rom sar so dži avdive trpisarel mi mami, mo papo marel la thaj palo saranda berša barabarutno dživdipe. Džikaj me maksmesa sem ko kher katar Karitas, kaj so džarava sa te pherav 16 berša, mancar ko etažo sasa panda nekobor Romanja me beršende, numa von nigndisarena sa te agorkeren sikljovni. Majgeči dodžandem kaj nekastar lije lkendar e čhaven sose nidikhena sa len, avera irisajle te dživdisaren ani mahala pumare romencar, a maškar lende si thaj jekh terni Romani sava so si la panda duj čhave trujal gova so o rom marel la nigndisarel kaj šaj te dživdiasrel majlače.
Pe čhaveske dadesa i Laura prandisajli ko 18 berš thaj si but bahtali so vov del la baro saporto te agorkerel pi edukacija thaj te kerel po suno kaj so voj si protagonistka e paramisijake baši kamjabali terni romni savi so sasa osudime katar plesutni familija, a anglal savio so jekh dive ka ačola anglal lende thaj ka dikhel len ko jakha. Mangava sa gola save so generalizirina sa amen e Romanjen save sl vakjaren amenge kaj savore amen sam jekhajekh thaj šaj te keren gova te uvredisaren amen , numa ko jekh te dikhen kaj amen sam gola save so kera iranipa ki amari kedin thaj ka ovel šukar te den amen dumo, phandla i Laura.
O Romanja nicrden pe katar pumaro plesutno nacionalnikano identiteto, phenel i Lea thaj džipherel kaj lenge egzamplosa vazdel pe i minsa te agorkerel pe i edukacija ki romani kedin. Gole resarinasa lel than ko procesi kaj so čhuven pe uže moljakeripa, save so si baši majšukar džanlipe thaj učiedukacijaki digra, plesutno prosperiteti, garvasjalipe ekonomikano biathinalipe thaj tromalipe, sa gova ingjarel ko progresi thaj keripe koncepti baš bajroipe ko sa sasuitnipase umala, i Lea aktivnikane lela than ko proektesko realiziribe Educirime Romanja-Zorarkerde romane khedina!
Čačutno si kaj e čhaengo educiribe ko baro procento ka ovel le maškargeneraciengo asari thaj o čhaja save so si len educirime daja ka oven ko majckno riziko te prandin pe ko cikne berša, so si vakjardo ko raporti katari Sumnaleski banka Mukle šajdipe: Uči mol kataro naeducirime čhaja katar 2018. Berš.
O takatime procesora ko sasuitnipaske iranipa ki smisla te kontinuirisarel pe i edukacija thaj familijako planiribe ko pogeči dživdipasko vakti si thaj ki romani khedin, a o terne Romanja save so činade te educirisaren pes trujal sa namukina, sar thaj o educirime Romanja si sasuitnipasko džanlo kotor.
