O lil savo so sasa ikaldo nakhlo berš katar ikalutno Routledge telo alav Romano džuvljano muvmento, mareba thaj diskusie ki maškaruni thaj purabali Evropa teli redakcija katar Angele Kocze, VioletteZentai, Jelene Jovanović i Eniko Vincze sikavela i rolja savi so si ki romani džuvljani politika ko oblikuibe o diskursi, turli politika thaj muvmento phandlo jekajekhipasa. Gijate o štar redaktorke thaj pobut katar biš auktorke ko kava lil kerde jek dikhljaripe ulavdo ko trin kotora. Sar so korkori vakjerde ko khuvinako kotor, pobut katar auktorke lije te keren bukji barabar palo peribe e Berlineskere duvareske ko mašjkar katar 1990-ta. Sar aktivistke ja sar aktivistke seve so den nesavo dumo, angažirisajle te tamirisaren than, platforma thaj dijalog save so den kontribucija ko romano džuvljano lokalnikano thaj transnacionalnikano mobiliziribe ki Maškaruni thaj Purabali Evropa. Sar te si zaruri si te phenel pe kaj e Berlinesko duvaresko pheripe ni nišankerda e Romanjengo muvmento soske von sikavena sa salde pe gndipa thaj kerena sa pe stavora thaj anglal kaja historikani čipota.
Ki anglokhuvin i Margareta Matče, dersidejutni thaj direktorka ko Romano programo ko Univerziteti ano Hardvard, sikavela o džanlipe katar pučarkeripa katar rodovo ja džender diskriminacija savi so kerela asari upral o Romanja thaj anel dži pošukar haljoipe e rasistikane thaj e patrijahalnikane preksenge, numa thaj o džanlipe katar takatengo uniibe avere sasuitnikane muvmentoncar te šaj te del kontribucija ko globalnikano proekti ki mareba mujal o represivnikane dogme.
On avgo kotor katar o lil, pučarkerel i natura katar muršano diskursi thaj o prakse andre ko romano muvmento thaj o turlipe e Romanjengo ko politikako hali. Ko kotor kaj so kerel pe analiza e Romane džuvljane inicijativenge ,i Nikoleta Bitu phenel kaj e Romanjenge zaruri si te ovel len ulavde sigurnikane umala, numa ki komunikacija thaj solidariteti e romane feministikane muvmentosa te šaj te pindžaren e klasake privilegije andre ki Romani kedin thaj Romano muvmento.
Ka ulavav gova so kergje o auktorke Jelena Jovanovič thaj Violeta Zentai ko pumaro pučarkeribe kerde bukji ko gova savo čhani o terne manuša katar romani kedin haljovena o termini rod / džender thaj i hierarhija ko sasuitnipe, baš so ka vakjarav potele. Ko avgo kotor kerel pe thaj lafi baš LGBTQ muvmento, a i Jelena M. Savič ki pi bukji dikhljarda i historizacija baš Romanjengo muvmentosko džanipe prekal i prizma feministikani epistemiologikani teorija.
O dujto kotor katar o lil pučarkerel o eksperiensi ko nacionalnikano konteksti ko vjavahari katar transnacionalnikano Romano džuvljano aktivizmo.Ko konektiribe o plesutnikano thaj o politikano, šaj te drabaren paše o ekspiriensa save so si phandle e romane džender politikasa ani Ruminija,Srbija, Čehija, Ungarija thaj Bugarija. Ko lil Romano džuvljano amalipe zorarkeribe thaj politika -Dikhibe ko Romano feminizmi ani Srbija thaj buvleste, o auktorke Vera Kurtić i Jelena Jovanović alusarindoj nakonvencionalnikano metodi , prekal e-mejloja keren lafi baš turli teme sar so si e džuvljengo hali ko romano muvmento thaj solidariteti e avere sasuitnipaske muvmentoncar, i rezistencija katar nesave uče Romane lidera mujal e Romanjengo diskursi ja LGBT nijamora, o hali e emancipirime Romanjenge ki kedin, sar thaj ko agor tamiribe amalipe maškar o džuvlja. O trito thaj paluno kotor sikavela i inspiracija kaj so o Romano džuvlengo muvmento ki Maškaruni thaj Purabali Evropa savo so lije le katrar e Romanjengo hiostorijako aktivizmi ani Španija.
O murša thaj i politika baš džender jekajekhipe
Jek katar o pučiba ko so o auktorke Jelena Jovanović i Violeta Zentai, ki pumari studija Džender vjavaharija thaj o Romano džuvljano muvmento ko jakha katar terne džene ki romani kedin mangle te den džovapi sar o poedincora, save so si ko ulavdo socijalnikano hali thaj darhija, dikhen o džuvljano muvmento thaj i džender politika leste andre.
O auktorke kerde pučarkeribe kaj so fokusirisajle ko deš poedinikane intervjua thaj serija barabarutne diskusie dženencar katar Romani kedin, ko berša katar 25 dži 40 berša kaj so lije than aktivistora save so agorsarde i avgo digra katar studie. Majbaro kotor lendar studirisaren ko Maškarevropako univerziteto, a lendar pobut katar epaš agorsarde o Programi baš Romengo hazrkeribe baš diplomake studie ki anglikani čhib katar jek berš. O intervjuirime avena katar pockne thana katar Bugarija, Srbija, Makedonija,Rumunija, ungarija, Albanija thaj Slovačka, save so barile ko bukjarne familie thaj savore deklarisaren pe sar Roma. Ni jek lendar niaven katar familije save so si len eksperiensi ko romano muvmento.
Džipherde o auktorke intervjuirisarde panč afirmirime lidera ko romano muvmento savo so si len deš berša bukjarno ekspiriensi ko publicirime bukja sar thaj avera terne džene katar romani kedin baš o pučiba ki džender hierarhija thaj e muvmentoski politika lende.Majbaro numero katar lafikerutne ko pučarkeribe dije karakteristike e kedinake katar so aven sar than kaj so i džender hierarhija ili naj sikadi ja nikana najsa čuti ki džuvljengi eksploatacija, ja ko jek kotor but fleksibilno thaj nagijate rigidno hierarhija. Gasave ekspiriensija si aver ki praksa nesavi tradicionalniokani romani kupa ki savi so o romanja ni thoven pumare šeja barabar e muršenge šejencar.O lafikerutne si len jakdikhle memorie ja disavo eksperiensi ko lenge lokalniokane kedina thaj ki buhli familija kana ovel lafi baš džender rolje. Gova majbit si baš partneribe thaj prandin.
Kana o lafikerutne sasa zaruri te keren korkori pese deskripcija thaj te den džovapi ko si, o džovapi sasa Rom a ko džovapora sar so si pučarkeribasko manuša, studenti, romano aktivisti, dat thaj aver, ni jek lendar kana si lafi bašp identifikacijaki kategorija, ni dija džovapi kaj si feministi ja feministka. Ko ponadarutno lafikeripe o auktorke phenen kaj nesave lafikerutne sasa minsale ka sa ko privilegijako hali sačlde sose si murša. Jek lendar phenda egzampli kaj ko lesko thaj o manuša reagirisaren ko rasistikane bukja, numa gova naj čipota e seksistikane lafencar so gndisarel kaj si šaka . Aver si minsalo thaj pendžarel o seksizmo thaj diskriminacija upral i funda katar džender kaj so si inkludirime thaj o turlipe ko lovengo leibe e džuvljenge thaj e muršenge thaj i dajatva te keren pobut bukja ko jek vakti.
Ponodorongate katar pučarkeripe iklolo kaj si buvleste angigardo maškar educirime terne džene katar romani kedin, kaj naj but than baš pučiba katra džender jekhajekhipe andre ko romano muvmento. Kola save so si minsale baš o džanlipe katar džender minsalipaski politika sakana sikavena rezistencija andre ko romano muvmento. Si thaj gajleluko katar gova ,te rodije o romnja te keren majbut bukji ko džender jekhajekhipe, gndisarel pe kaj von ka keren bukji salde peske, a turli golestar o murša kana keren bukji-keren sahne familijake baš sahni romani kedin. Nesave katar lafikerutne, ko pučibe baš plesutno aktivizmo thaj lengo leibe than ko programako keripe baš džender jekhajekhipe, gndisaren kaj i džender politika si but bučno thaj pherdi ideologija. Gijate si gndipe kaj i diskusija baš maltretiribe ko turli pervazora ka keren kišlipe ko romano muvmento, a o angažmani zorale feministikane agendasa, šaj te zorarkerel o predrasude mujal i romani tradicija.
Ko agor, o lafikerutne ko kerdo pučarkeripe den dumo e programake baš džender jekajekhipe, savi so si kotor katar romano muvmento, numa salde te na kerel bilačipe ko jekhipe ko buhle politikane resarina. Trujal gova nekobor egzamplora, katar lafikerutne sikada čačikano pendzaripe, programako sajdipe thaj e Romanjengo rodipe.
Ko agoritno kotor i Aleksandra Oprea vakarel o džanlipe katar kaja studija na salde laki materija, numa thaj laki forma.O hramome lafi si le ulavdo džanlipe baš i Romani kedin, kolake so i edukacija lungo vakti sasa laki biresti, a savi so si jek katar majdžanle faktora te kerel pe iranipe ko dživljengo hali ko sasuitnipe koleste so o džuvljano pučipedikhel pe sar problemi. Zarurio si te del pe dži džanipe o butikeripe thaj i mareba baš savi so keren la o auktorke ko pumaro lil. Kava lil si kerdo sar posveta e Romanjenge, sa okolenge save so nilije publicirimo angigaripe baš kerdi kontribucija thaj keribe mujalipe e sasuitnipaske normenge ki mareba baš iranipe ko nanijamale sasuitnipaske šartora.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
