E romnjengo jekhethanipe – Erati, avdive, tajsa (theara)

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • 0
    124

    Trujal gova so o procesi katar nevevakteski Romengi mobillizacija šaj te dikha la katar 19. zamani, palo peripe katar nacistikano režimi iklile nevevakteske muvmentora baš lenge dizutnenge nijama, dende zor procesoncar save so ko baro kerde i politikani karta e modernikane sumnaleske thaj sigjardili i dekolonizacija.Numa, i historija katar romano politikano muvmento sakana tradicionalnikane sasa vakjardi katar  muršani perspektiva, naj rariteti te ačhaven pe o resariba  thaj e džuvljaki rolja. Ki goja mareba baš emancipacija, o Romanja dikhena sa te phutaren pučiba pohandle  e tradicionalnikane molencar thaj o hali ki plesutni kedin.

    Prekal i historija, turli politikane režimora kerena sa bukji pali tema katar objektivizacija thaj dehumanizacija e Romanjengere badanenge. Goleske  anda  o seksizmi, rasizmi thaj klasaki diskriminacija thaj avera pohari sikavde, numa thaj phandle faktora.Trujal so ko nakhlo vakti, ko vakti thaj palo Dujto sumnaleski mareba, hari  katar Romanja sasa len šajdipe te oven sikavde ko umala kaj so dominirisaren o murša si egzamplora kaj so čhuven pe jakhdikhle simantre katar džuvljano aktivizmi thaj kedipa save so ule majsikavde thaj majputarde palo komunizmosko peribe.Baš zaruriba kale tekstoske  ka kerav takati, majangle, numa na thaj ekskludirime (lendoj anglo dikhibe o politikano-historikano hali), te liparav nekobor alava  thaj inicijative katar Maškarpurabali Evropa.

    E Romengo  thanarkeribe ko Kroacijake thana si notikerdo anglal pobut katar šov zamana thaj ko gova vakti o raštre thaj o lokalniokane  radžija dikhena sa turli čhinavibasa te regulirisaren  lengo hali ko sasuitnipe. O učipe katar gova procesi nuišankerdo ki  politikani thaj sistematikani asimilacija, nišankerdo si ko vakti katar Dujto sumnaleski mareba ti teritorija katar Biathinali Kroacijaki Raštra. I anglal marebaki Romani kedin ani Kroacija, vakjertuke sasa egzekutirime katar o genocid kerdo e ustaškone politikasa thaj o demografikane nattidže katar goja mareba i romani kedin džipherda la palo šovardeš berš. E Romengo leibe than ko antifašistikano (partizanengo) muvmeto ani Kroacija si jek kataro but kišle pučarkerde umala baš o Roma ni Dujto sumnaleski mareba.

    Salde ckno numero Roma save so nakhle katar i deportacija ko logori ano Jasenovac ko nilaj 1942. berš thaj okola save so našle katar o logori ko Jasenovac, i Romani Danica Nikolič, kamjabisarda te nakhel i deportacija, turli katar lake manuša katar gav katar Negoslava (Vukaovaresko than) a pal gova inkludirisajli ko paritzana. Danijel Voljak, učeder vigjanalo bukjarno ko Instituto baš sasuitnipasko vigjani Ivo Pilar, vakjarda kaj naj personilizirome Romani Historija sose o mediumora katar gova vakti dena sa raportora baš o Roma asarde savorencar bi te vakjaren  pe ulavde paramisa ja bukja lendar. Kana kerel pe lafi baš Antifastikano Romnjengo Fronti  ani Jugoslavija, si but hari ja nisave informacie baš Romanjengi inkluzij, a gova si šajdipe baš pučarkeribe lengi pozicija kana kerel pe  lafi baš lenge takatora  si emancipacija sa sauitnikane subjektenge.

    Ko evropako konteksti, i Romani Alfreda Nonicia Markovska katari Polska ačili džuvdi katar o Samudaripen (masovnikano mudaribe/sahni destrukcija, poimi savo so istemalkeren o Roma  kana kerena deskripcija baš o genocid ko vakti katar Dujto sumnaleski mareba) a pendzardi si pal gova so spasisarda pinda jaudienge thajh romane čhave katar čačikano meripe. Ko 2006 berš sasa dendo lake polskako pursako Polonia Restitutia  baš gova heroeskoro thaj humanikano čino. Kana ovel lafi baš liljaripe, našti a te na liparel pe o alav katar Bronislava Varmiak Vajs pendžardi thaj palo alav Papuza, kaske so stihora gndisaren pe sar diso majzoralo save so iklile katar i dar ko samudaripena, sar thaj i hramarka thaj  teatroski auktorka Ilona Lackova, avgo Romani savi so agorsarda fakulteti ani Čehijaki Republika. Ačili džuvdi, sahno dživdipe nakhla ko keripe takati te činavel pe e Romangi segregacija thaj del pozitivnikane prakse.

    Ko 1957.berš ani Ungarija fundirime si i Kulturnikani federacija e ungarijake Romenge (Magyar mCigányok Művelődési Szövetsége) kasko so fundiribe inicirisarda i Maria Laszo savi so harno vakti kerda bukji sar šerutni sekretarka thaj golesa kerda inspiracija ko but  Romanja baš lengi mareba. Trujal arakhibe i kulturnikani mol, laki resarin sasa te vazdel o pučibe baš keribe bukjarne thana, edukacijako bajroipe thaj te kerel pe pošukar o dživdipaskere šartija. Trujal gova sasa la bari rolja ko deibe dumo e romane kovačenge phirnipaske save so sasa fundirime ko sarandata berša ko nakhlo zamani. Sa gola resarina sasa te kerel pe o statusi  katar etnikano minoriteti-diso baš so o politikane rađžija sikavena sa baro mujalipe.

    Ponadarigate, 1979.berš ani Ungarija sikadi si i avgo nacionalnikani egzibicija e Romanjenge save so korkori siklile te keren artikane bukja, savi so organizirisarda la  Agnes Daroczi.  Jek berš angleder pe romesa fundirisarda muzikani kupa Kali jag, jek katar avgo muzikane kupe romane repertoaresa savi so resla dži maškardžijaneski scena, a sikada pe thaj ki ungarijaki nacionalnikani televizija ko 1972.berš ki talent emisija  Ki mit tud ? kana ki romani thaj ungarijaki čhib  recitirisarda gili katar romano  gajako Karolija Barija. Sasa la 17. berša.

    Sikavindoj mujalipe sebepi kerdo socijalniokano thaj ekonomikano statusi ko šuru katar eftavrdešta berša katar nakhlo zamani, i romani elita kerdi ki purabali thaj paščimali Evropa, barabarutne takatencar činada te kerel bukji andre ki politikani sfera. E čhanesko iranipe ko pučipasko aksesi ko plesutno identiteti nišankerda o šuru lenge politikane muvmentosa savo so kerda te ovel o Avgo Romengo Sumnalesko Kongresi ikerdo 1971 berš ano London. Ko Kongresi lije than reprezentora thaj partisipantora katar pobut phuva, maškar kolende katar Čehija thaj Jugoslavija, kaske so delegacie sasa len aktivnikani rolja.

    I Daroczi sasa jek katar raritetnikane Romanja savi so lija than ko Trito Romengo Sumnalesko Kongresi ikjardo ano Gotingen 1981 berš. Togaj, pobut katar šel delegatora katar biš phuva rodije o Helšinsko agorutno akti, astardo nekobor berša angleder,te istemalkerel pe thaj e Romenge. Ko eftato Rpomengo Sumnalesko Kongresi ikjardo ano Zagreb 2008. berš i Esma Redžepova giljada i romani himna.

    O agor katar 1980-ta thaj šuru katar 1990-ta nišankerda o šuru katar politikane reforme ko komunistikane thaj socijalistikane phuva ki Purabali thj Maškaruni Evropa. E marebake sukobora thaj čhelalipe sasa kotor katar peribe e Socijalistikane Federativnikane Repunlika Jugoslavijako peribe, a maškar gova sar marebaki šastra istemalkerela sa pe zoresa seksualnikano čhelalipe. I Romani Šehrije Balaj katar Kosovo si i avgo romni savi so sasa tazdivi baš plesutno eksperiensi katar traume  kerde ko marebako zoresa seksualnikano čhelalipe.

    Pralelnikano e vakjerde čipotencar, Ilona Zambo fundirisarel Organizacija romane daja 1991. berš ani Ungarija dendi dumo  katar ekspiriensi avere Romane dajendar ki klhelibaski sikljovni kaj so džala sa lako čhavo, ko jek untervju phenda:

    Kerindoj lafi gole romnjencar, gndisardem.’Soske te na kida amen thaj te fundirisara Romanjengi  organizacija?’ Bela Osztojkan savo so togaj sasa romano lideri akharda man romani feministka savi so kerela sa bukji baš Romanjenge nijamonge. Gova najsa leske komplimento.

    O peribe klatar komunistikano  režimi e Romenge dija šajdipe majaktivnikane te len than ko biradžako sektori thaj ki nacionalnikani politika. Ko kava čhani o romane reprezentke ko but evropake phuva, maškar kolende si i Čehijaki Republik, Slovačka thaj Ungarija, dije ano parlamenti thaj turli raštrake institucie. Ani Čehija i Klara Samkovaproromani  aktivistka, romni e Ivan Veselja, publicirime konektirisarda pe e Romane dizutnenge inicijativasa (RCI),Ana Kaptova 1990. sasa alusardi baš reprezentka  e partijake Džijani mujal čhelalipe (VPN), a 1998. Monika Horakova dija ki nevi fundirime Tromalipaski Unija, kolasa so palo nekobor masek kandidirisarda pe  baš Čehijake reprezentikane domeske thaj triumfirisarda. Ko reprezentikano domi sasa majterni dženi thaj sar jekutni reprezentka katar Romano minoriteti. I Slovakijaki romani aktivistka Klara Orgovanova sasa konsili deibasko manuš ki slovakijaki Radži ko vakti katar 1991. dži 1993. a deš berš pogeči 2001. berš ovela proksi (opunomoćenica) baš romane pučiba. Ki Ungarija katar 1990. dži 1994. trin persone  katar romano nacionaliteti ule džene ko Ungarijako parlamenti, a maškar lende thaj jek romni – Antonia Haga, katar i patrin e liberalnikane partijake Alijansa tromale demokrata (SzDSz). I Eva Hegjesine Orsos katar 1995 dži 1998 berš kerela sa i dajatva šerutni ki Kancelarija baš nacionalnikane thaj etnikane minoritetija Džudit Berkli anavkerdi  sar teloraštraki sekretarka baš Romengi integracija ani Ungarijaki Radži (2002. i 2004.).

    Palo kedipe ki MaškardžijaneskiRomanjengi konferencija savi so organizirisarda la o Instituto Putardo sasuitnipe barabar e Programasa e Romengi participacija ani Budimpešta 1998. berš, lije te keren pe nacionalnikane thaj maškardžijaneske barabarutne inicijative. Romani džuvljani inicijativa (RWI) telo lideripe katar Nicoleta BituAzbija Memedova thaj Enisa Eminova kerela sa bukji katar 1999 do 2006 arkasa katar feministka ko džuvljano programi ko Instituto Putardo Sasuitnipe Debra  Schultz.

    Ki jek čipota baš romane džuvlja ko Evropako parlamento ko juni 2005. Nikoleta Bitu sasa vakjerdi romani feministka, jek šokirime reprezento  ko parlamenti pučla la: ‘Nikerel li tumenge kava o dživdipe pharo?’ I Nikoleta asandili thaj phenda lese kaj si phare. O avutne proektora  katar RWI si upral i funda katar feministikani praksa, kerda o dživdipe e romane aktivistenge pharo, hramosarel i Debra Schulz.

    I inicijativa savi so e romanjenge pučipa anda politikano viziliteti thaj dija šajdipe te bajraren pe džender diskursi andre ko romano muvmento si i Maškardžijaneski romani džuvljani sepetka  (IRWN) savi so 2003 berš arkasa katar Evropako konsilij vazdije la o romane aktivistke katar dešohto evropake phuva lideripasa katar cra phureder golendar  so kerde o lipardom RWI. Šerutno fokusi sasa čuto ko problemora savencar so arakhen pe o Romanja ko akseski katar sastipasko sistemi, diskriminacija, čorolipe thaj bilače dživdipaske šartora. Ki konferencija savi so organizirisarda la e Evropako konsilij septembro 2003. berš, sasa prezentirime  o pučarkeripe baš e Romanjengo akseski ki sastipaski umal,  i prezidentka ko IRWN Soraja Post vakjarda i čipota katar laki daj savi so sasa čuti te kerel abortus ko buteder khamnipaske masekora thaj sasa sterilizirime.

    2004. berš ko alusariba baš Evropako parlamenti alusarde si duj Romanja katar Ungarija Livia Jaroka katar daen populistikani partija FIDESZ thaj i Viktoria Mohači katar Alijansa tromale demokrata trampindoj pe e partijake kolegasa Gabor Demskij. I Mohači sasa kotor katar barabarutno parlamentarnikano odbori katar EU thaj Republika Kroacija.

    Palo gova kerdilo e Romanjengo Forumi 2003. berš thaj i Avgo Romanjengi  maškardžijaneski konferencija 2007. berš kaj so kerda pe lafi baš lenge nijamora, mareba mujal kinobikinibe manušencar, sajdipe reproduktivnikane nijamija thaj e Romanjengo aksesi ko sastipasko arakhibe. Jek katar konferencijake evidentora si Deklaracija Romane džuvljengi sepetka ki maškardžijaneski digra kaj so sasa sikadi gajljava sebepi diskriminacija thaj romane kedinaki ekskluzija thaj akharde e radžen te keren politike thaj napora te činavel pe e pobut dromengi diskriminacija, kolencar so arakhen pe o Romanja. Berš angleder  e Evropako Parlamenti anda i avgo thaj ko jek historikani Rezolcija baš Romanjengo hali ko raštre džene  ki Evropaki Unija, istemalkerindoj o pučarkeriba save so kerde o romane aktivistke.

    Palonilaj kava berš i Suzana Kumanova sasa anavkerdi baš raštraki sekretarka ko  Ministeriumi baš kultura ani Republika Slovakija katar i partija  Baš džijani, savi so ko pe akademijake bukja hramosarel baš Romengi kultura thaj historija thaj aktivitetija te kerel pe pošukar e Romanjengo hali. Ko palune deš berša tazdivija sam  baš o bajrardo numero  romnja save so lena than  ko but džanle thana  ko nacionalnikane politikane thaj šerutne pozicie sar so si o egzampli e Rita Izsak Nadjako katar i Unagarija savi so ko 2011 berš si alavkerdi  sar biathinali  ekspertka baš minoritetenge pučiba katar UN konsilij baš manušikane nijamora. Dija la dumo i jeka jek  partija sar e Livija Jaroka.

    Zaruri si te lipara o Evropako romano instituro baš arti thaj kultura savo si fundirimo  ko 2017 berš sar transnacionalnikani organizacija ki evropaki digra savi so istemalkerel o arti, kultura, historija thaj e medijumen sar alatora  ki resarin te ciknjaren pe o negativnikane predrasude  e dizutnenge so si ko  butipe  mujal o Roma, numa thaj resarinasa te pendžarkerel pe thaj te zorarkerel pe o plesutno identiteti . O  ERIAC si telo lideripe  katar duj romnja – Timea Junghaus,   arteski  historičarka thaj kustosi baš nevevaktesko arti, bijande thanestar katar Ungarija thaj i romani aktivistka thaj antropologo Ana Mirga -Kruszelnicka bijande thanestar katar Polska.

    Hedina Tahirović-Sijerčič, liljarutni, translatorka thaj profesorka kaske so ko fokusi si i romani čhib, kultura thaj tradicija, avgo diplomirime  Romani  žurnalistka ki nekanutni Jugoslavija, jek katar avgo dersi dejutni ko kursi baš Romani čhib  thaj liljaripe thaj Romengi kultura ko Filozofijako  fakulteti ano Zagreb.

    O Romanja den ano muvmento baš Romenge  nijamora katar lokalnikani digra, kerindoj buki ko biradžake organizacie save so lie te fundirisaren pe palo komunizmosko peripe. I Ramiza Memedi katar 1998 berš si liderka ki organizacija baš džuvlja Kroacijake  Romanja Pošukar  avutnipe. Suzana Krčmar  si ko čekat e Romane Kedinake ani Republika Kroacija „KALI  SARA“ katar 2015. berš, a o Romanja kiden pe ko pockne thana sar so si o egzampli katar organizacija  Sara  katar Osjekoski- baranjaki  županija savi so fundirisarda  la i Pamela Palko 2017. berš.

    But berša ani Kroacija  resarin sa  turli inicijativencar  thaj strategiencar te inkludisaren pe o romane nacionalnokane minoritetora , ulavdeste o romnja ko publicirime thaj ko politikano dživdipe ki lokalniokani kedin.

    I Nura Ismailovski  si bute beršengi  aktivistka  ki umal katar manušikane nijamora  thaj nacionalnikane  minoriteta. Sasa dženi  ki Skupština  ki Diz Zagreb  ko vakti katar 2009. dži 2013. berš, dženi ko Odbori  baš manušikane nijamora thaj nijamora katar nacionalnikane minoriteta katar 2012. dži 2015. thaj dženi ki Dizjaki koordinacija baš manušikane nijamora katar 2013 berš.

    Gndisarav kaj o akanutno hali ko džuvljano romano kedipe ani Kroacija bezehaske si but bilačo. Si nekobor organizacie save si legarde katar džuvlja thaj save so realizisaren pumare programe, numa sa dži kaj ni haljova kaj ‘korkori  organiziribasa’ thaj barabarutne bukjasa katar kvalitetnikane, aktivna  thaj educirime Romanja šaj te kera  funda baš pošukar avutnipe amare čhavenge thaj te kera pošukar amaro hali ani Republika Kroacija, te naj gova naj te resa but.

    I  politikani  participacija e dženenege katar Romanio nacionalnikano minoriteti ki lokalnikani thaj zupanijaki digra ani Kroacija kerel pe prekal o konsilija thaj  reprezentora katar romane  nacionalnikane minoriteta, so ko palune berša bajrardo si o numero katar Romanja ulavdo katar terne generacie. Trujal gova, ko palune  duj dešberšipa o Romanja katar Maškarpurabali Evropa  oblikuisajle thaj kerde aver niče ko Romano muvmento phutaren teme, keren thaj anen politike, numa sar so vakeren o auktorke Jelena JovanovičAngela Kocze thaj  Lidia Balogh ki pumari agorutni barabarutni  buti,  e Romanjengo ekspiriensi si turli thaj naj ideologikani finda savo so oblikuisarel lenko politikako diskursi.

    O Romanja ni kidijepe salde trujal i kategorija džender / rod thaj kerena sa mareba mujal najekhajekipe, numa thaj ponodorigate ačola len o majbare problema čorolipe thaj antiromanipe  so  majbut  na del len šajdipe te ovel len aksesi ki edukacija, bukjarnipe, socijalnikano thaj sastipasko arakhipe. Sa golese, o auktorke den konkluzija, i teza si politikani, kana ovel lafi baš o Romanja, vakjardo si o vjavahari katar Romanjengo plesutno ekspiriensi thaj i struktura save so den obliko gola ekspiriensija mukindoj te ikerel pe o sistemi katar najekhajekipe, savo so kerel asari ko lengo sakodivesko dživdipe.

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime