Upral i funda katar o evidentora jakhdikhlo si kaj o Romanja arakhen pe intersektorsko diskriminacijasa savi so si upral i funda katar etnikano preperibe, džender thaj klasa. Golesa si sikavdo kaj ko Romanja si majbari socijalnikani ekskluzija katar o Romane murša, numa thaj katar o džuvlja save so preperen ki butipaski kedin. Ulavdo khuven pe serioznikane ekskluzijasa ki edukacijaki umal, bukjarnipe thaj sastipe. Si len simantralo aksesi ko sistemi baš lungovaktesko arakhibe, socijalnikano leibe, servisora baš kherutnipe, finansijakere servisora, sar thaj ko publicirime thaj ko politikano leibe than.
Ulavdo similiteti arakhel pe maškar o Romano thaj afroamerikako muvmento, a gotar avela thaj e marebako similiteti ko Afroamerikanke thaj Romanja. Katar vakerde karane niso naj averdiklo ko palune dešberšipa ko lafikeripe baš jekajekhipe thaj jekhanijamalipe, o Romanja istemalkeren o lafi intersekcionalnost- prizma kolatar šaj te dikha turli oblikora najekhajekhipe save so funkcionirisaren barabar thaj maškar peste zorarkeren pe. Thaj džikaj o Romanja zanimina sa pe preučharipasa katar seksizmi thaj rasizmisasa andre ko interseksualizmo lije te pučen pe pučiba katar klasako thaj džender identiteti, numa thaj avera save so keren lengo identiteti, sar so si o bukjarno takati, migrantengo palunipe, biraštralipe, pakjaipe ja phuripasko vakti.
Aleksandra Oprea ki peri studija vakjarel kaj e rasaki thaj džender konceptualizacija sar ulavde thaj naphandle kategorie, nišankerda e Romanjengi marginalizacija thaj kedipe statistikane evidentora thaj gpova kaj e džuvlja katar minoritetenge kedina sakana kerel pe upral lende pobutdromeski diskriminacija, sar evidenti katar rasa thaj rod. Ponodorigate i Oprea vakjerela kaj i simantrakerdi feministikani thaj antirasistikani politika ani Evropa, sistematikane ignoririsarel e romanjen sose o romane biradžake organizacie save so si ko čekat e antirasistikane marebake ani Evropa, keren bukji ko rasizmo, numa ni resaren te gndisaren ki rolja katar patrijahati, šerutno faktori baš Romanjengo maltretiribe. O feministikane organizacie ani Evropa fokusirime si ko džender (rod) lačaripe, numa ni keren sama ko rasizmo, so si e Romanjenge klidutni namukin. Golesa, kontinuisarel e rasako thaj dženresko tretiripe, sar barabarutne ekskludirime kategorie, a o romane biradžake organizacie thaj o feministikane organizacie naj len kamjabi ko čhinavibe i pobutdromeski diskriminacija save so kerel pe upral o Romanja thaj našti te haljovel pe o e na mukinencar (prepreke) savncar so arakhena pe.
Trujal gova so si simantralo rasako diskursi mujal o džender si le dominacija ko kedipe evidentora, so si ilustririme ko nekobor raportora katar maškardžijaneske thaj biradžake organizacie, o bukja lije te irisaren pe sar so kerdile e Romanjenge aktivnikane inicijative ki nacionalnikani thaj ki maškardžijaneski digra. Golese o kritikano gndipe thaj keribe bukji si jekhajek džanlo te integririsaren pe o pučiba katar etnikano preperibe andre ki feministikani politika thaj okoja katar džender andre ki romani politika.
Angela Y. Davis, aktivistka baš manušikane nijamora thaj auktorka baš hor pučarkeribaske studie Romnja, rasa thaj klasa, baš kompleksi ko vjavahari katar klasa, kultura, džender thaj seksualnikani orientacija del drom kaj o Afroamerikanke sakana sasa pučle, si li majdžanlo o afroamerikako ja o džuvljano muvmento, bi te gndisaren kaj gola duj muvmentora maškar peste si phandle.
Jeka jekh pučibe sasa thaj maškar o Romanja kana pučena sa pe baš o lojaliteti ko muvmento baš Romenge nijamora džikaj phutarena sa pe o pučiba save so sasa phandle e tradicionalnikane moljencar thaj o haljovipe baš dživdipe ki kedin. Trujal so akana si but majaverčhane, o bukja phandle e lideripasa e romane muvmentoske si kerdo salde katar muršengi rig thaj ponadarigate si organizacie kaj so majbaro numero si legarde katar murša save so si ko učeder pozicie, so džanen te keren alusaripe maškar aktivizmo ko romano ja ko džuvljano muvmento.
Ka ovol šukar o Romane džuvljane organizacie te keren bukji bi čačikane te ovel len asari katar muršengi rig. Darav kaj o džuvljane organizacie si salde učalin e romane muršane organizacienge. O Romanja si len pumaro avazi, nima gova si salde sar eho katar murša save so kjeren lencar bukji thaj dži lende thaj save so mukle len ko lengo alav te liderisaren lenge organizacie, vakjarel i Hedina Tahirović-Sijerčič, liljaritni, translatorka, profesorka thaj auktorka nekobore lilenge thaj autornikane bukjenge, maškar kolende si thaj Džender identiteti ko romane aukterkengo liljaripe ko thana katar nekanutni Jugoslavija.
E tezasa kaj ko romane biradžake organizacie majbut si dominantna o murša, a mujal gova fakti si kaj o džuvlja, aso statistikane evidentora si ko majbaro numero, ko gasavo gndipe si thaj i Nura Ismailovski, romani aktivistka thaj nekanutni reprezentka ki Skupština e Dizjake Zagreb.
Ko gndipe sem kaj si but teme savenge so sikavel pe rezistencija te phutren pe, sar so si o tradicionalnikane molja, numa si thaj resarde evidentora. Amaro majbaro problemi si so teli tradicionalnikani mol čhuven pe bukja save so nipreperen ki tradicija thaj naštisaren te dikhen pe sar tradicija sar so si o terne phandle prandina, naeduciribe, e čhavengo mamgipe devlenge thaj aver.
O Romanja save so putaren kala teme thaj te keren iranipe ko lengo diskursi baš butikeripe, arakhen pe anglal but pučiba thaj dileme save so si lege čute katar i butipaski kedin thaj o naromanja andre ki romani kedin, dikhen len salde sar tradicionalnikane-patrijahalna , sar thaj o pučipa save so phutren pe ki romani kedin save so bimanginako dikhen sar o Romanja len o lideripeaske rolje.
Fakti si kaj o romane biradžake organizacie ni kamjabisaren te dikhen savi si i rolja katar patrijaharti sikavel thaj zorarkerel kaj o Romanja si majmarginalizirime minoritetngi kupa ki Evropaki Unija. Kkate ave sa majbut sikadi goja amari dualnikani diskriminacija , a ulavdeste i diskriminacija savi so si kerdi katar o murša ki romani kedin. But Romanja si ko bilačo hali andre ko pumare familie thaj lokalnikane kedina thaj naj len jeka jek nijami e avere džuvljencar, phenda i Nura Ismailovski.
Justina Matkovska romani aktivistka thaj kerel bukji ko pučarkeripa, vakjarel kaj šaj te dikhel pe bajrardo bumero katar inicijative katar o aktivistke, ulavdo kana ovel lafi baš e Romanjengo muvmento ani Evropa.
O Romanja si ko but problematikano hali, ola ni hošisaren i diskriminacija salde soske si romnja numa thaj golese so si Romanja thaj čorole.
Zaruri si kate te lipara thaj e Angela Kocze, docenti ko studijako programi Romane studije, ki dajatva šefi ko Romane studijako programi thaj akademijaki direktorka ki Programa Roma Graduate Preparation Program ko Maškarevropako univerziteto (CEU), savi so ki peri bukji majbut sikavel interes ko teoretiziribe o romano feminizmi thaj džuvljano politikano aktivizmi. Ki virtuelnikani konferencija E Romengi inkluzija ko kroacijako sasuitnipe: hali e romnjengo, čhavengo thaj ternengo so sasa organizirimo katar o Ofisi baš manušikane nijamija thaj nijamija e nacionalnikane minoritetenge ani Republika Kroacijas. I Kocze maškar aver kerel analize e raportenge katar Evropake agencie bap fundamentalnikane nijamora e Romanjnge haleske katar enja phuva ki Evropaki Unija maškar kola si thaj i Kroacija.
Sar sa jek čipota e phuvjenge ko bajroipe si o čorolipe sar šerutno faktori sebepi savo avel dži terne vakteske prandina. Trujal gova so si ekonomikani strategija sar te ačovel pe dživdo, peravel o avutnipe ko terne manuša a luvavdeste ko romnja thaj ko čhaja.Džanlo si gova so i Agencija ki Evropaki Unija baš fundavne nijamora ni dija eksplinacija kale problemeske katar kulturnikani rig, sar diso so si kerdo tradicijasa numa si čuto ko pervazora katar terne vakteske prandina sar egzistiribaskoro čhani thaj obliko katar socijalnikani mobilizacija. Majšukar čhani te kerel pe mareba mujal o čorolipe si e Romango kvalitetnikano educiribe
O evidentora e Romenge save so studirisaren ani Kroacija si but ckne –salde 0,3 procentora murša thaj 0,8 procentora džuvlja kontinuisaren i edukacija pali maškaruni sikljovni. Numa, kaj i edukacija si sa majdžanli sikavel thaj o bajarardo numero hramome ko uče edukacijake ustanove. O majbaro kotor deibe dumo e ternenge ko agorkeribe o procesi katar maškaruni edukacija avel katar lenge jerie thaj katar lengi kedin, kaj so džakerel pe kamjabale te agorsaren so si jek sasuitnipaski norma. Sar ki maškaruni edukacija, sikadilo pe kaj o stipendie baš studentora si katar baro džanlipe, sar thaj avera finansijake oblikora baš deibe dumo.
I Nura Ismailovski savi so si ko jek dija o bahani te anel pe Decizija baš stipendie ki Diz Zagreb baš o sikle thaj o studentora katar romano nacionalnikano preperipe, si garvasjali baš o resarde evidentora.
Mi resarin sebepi so dijem o bahani te anel pe i Decizija si te motivirisaren pe o sikle murša thaj čhaja te agorsaren i maškaruni sikljovni thaj te kontinuisaren pumari edukacija ki uče edukacijako sistemi. Katar o evidentora šaj te dikhel pe kaj i resarin katar i Decizija si kerdi, Katar berš ko berš si amen sa majbut rodipe baš stipendie, sa majbaro si o numero katar uče astarde kamjabija. Savore si motivirime e resarde kamjabencar thaj si bari i konkurencija. Ko vjavahari katar o numero maškarune thaj sikle, ov si dikhlo, a o numero bajrol sakova berš. Panda katar o šuru kana lie te den pe o stipendije e džuvljengo numero si majbaro ko vjavahari e muršencar.
Sar so šaj te dikhel ovel lafi baš o evidentora salde baš o Zagreb kaj so naj tipikani romani mahala thaj lengo hali si povlnikane katar o aver thana ki Kroacija.
Ko Avgo Romengo trnengo Kongresi savo so ikerdilo ko palonilaj nakhlo berš lije than baro numero Romanja, save so vakjarde sa pumare ekspiriensija ko vakti katar pumaro educiribe. I Lea Oršuš katar i romani mahala Sitnice ki Medžumurijaki županija trujal gova so najsa la dumo katar lake jerie, palo agorkeribe katar fundavni thaj maškarivi sikljovni, nakhlo berš hramosarda pe ko anglodiplomake univerziteteske studije baš Socijalnikani buki ko nijamalo fakulteti ano Zagreb, I Lea phenda kaj si bare dzanlipastar te džal pe ki siklana thaj te sikljol pe majšukar i kroacijaki čhib, soske lake amala panda ki fundavni sikljovni sebepi so nidžanle i kroacijaki čhib sasa čute ko programe save so si kerde čhavenge so si len intelektualnikane pharipa so ki nijek čipota našti te oven sinonimora.
Kana kera lafi baš dujčhibjalipe ki romani kedin, zaruri si te vakjera thaj e Romanjengi džanlipaski rolja ko ikeripe thaj arakhipe i romani čhib e generacienge save so avena. I Justina Matkovska gndisarel kaj o arakhibe i romani tradicija, lako barvalipe thaj adetora e Romanjen si len baro asari.
E Romanjen si len bari rolja ki romani kedin. Von keren o kontinuiteti thaj ikeribe e romane familijake thaj tradicijake, e romane čhibjako deibe e neve generacienge thaj ko jek si avutnipe e romane kedinako.
O Romanja si tjak auktorke romane lavzakonge. I Hedina Tahirović-Sijerčić, si auktorka e Bosansko-romane thaj romano –bosansko lavzakoske. Ani Slovenija i Madalina Brezar i Marina Brezar ilkalde Romano-slovenijako lavzako, a i a Milena Hubschmannova sar koauktorka e romane lavzakoske Romano- čehijako thaj čehijako –romano lavzako. I Ana Orsos katar i Ungarija kerela bukji e Romencar Bajašora thaj ikalda o Bajaško –ungarijako lavzako.
Džikaj ki Romani populacija maškar o džuvlja ko vakti katar 30 dži 55 berša si jek četvrtina analfabetora, a ki sahni populacija si 0,13 procentora. Ko phureder generacie romnja dži 55 berša thaj majbut, romnja analfabete si 1,07 procentora, a ki Romani populacija si uče 45 procentora. O evidento kaj salde 8 procentora katar sahni populacija Romanja keren disavi pokindi bukji, a 40 procentora si domakice . Kava evidento čivel e Romanjen ani Kroacija ko na šukar evropako konteksti, phuva kaj so si majbaro kotor bukjarno na aktivnikano romano džuvljenge dizutne.
Dikhindoj ko evropako konteksti, 28 procentora katar pučle Romanja vakjaren kaj lengi bukji si i kherutni bukji sar lengo šerutno aktiviteti, ko vjavahari 6 procentencar katar sa murša Roma. Gova si baro procenti ko vjavahari e romnjencar katar sahni populacija, baš gova šaj te del pe eksplinacija kaj si gova sebepi katar tradicionalnikani džender rolja.
Lendoj anglo dikhibe kaj o Romanja naj šukar prezentirime, sar ko romano gijate thaj ko feministikano muvmento, a ko save so jeka jek preperen. Taro baro džanlipe si te mukel pe than baš diskusija. Golesa so o jazi katar maškardžijanesko diskursi thaj okova katar romane kedina, sikavel kaj i lokalnikani kedin si maškar baš butikeripe ko keripe nacionalnikano thaj maškardžijaneske ekspirensija ki romani politika. Sa me lafikerutne si ko jeka jek stavi kaj si zaruri te ikeren pe barabar ki barabarutni mareba thaj kaj o feminizmo si džanlo baš sahni romani kedin, a na salde baš romano džuvljano muvmento thaj e Romanjenge poedinikane.
I korkori minsa thaj ego ko so džal i nevevakteski Romani si jek suno katar laki phari profesionalnikani thaj familijaki rolja ko modernikano thaj demokratikano sasuitnipe thaj ko jek multikulturnikano thaj interkulturnikano umal savo so prependžarel, sajdisarel, thaj barvakerel i kultura katar o minoritetora ki edukacija, medijumija thaj ko sa o digre katar publicirime than, vakjarda i Delia Grigore, etnologo aukterka thaj romani aktivistka.
O solidariteti maškar sa o romnja ki bareba baš lenge dizutnenge nijamora si but džanlo, numa bezehaske, but naromane džuvljane inicijative nidžanen thaj ko jek nipindžaren o specifikane probelemora so si e Romanjen, džipherda i Grigore, ulavdeste kana ovel lafi baš antiromani politika, našti te tamirisarel pe pakjaipe thaj solidariteti maškar o Romanja thaj naromanja. E džuvljane muvmento zaruri si te ovel le majbaro barabar butikeripe, haljovipe thaj solidariteti maškar peste thaj te sajdisaren pumare maškarplesutne hošiba thaj deibe dumo.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
