Bute zamanengo paldipe , genocid kerdo ko vakti katar Dujto sumnaleski mareba, marginalizacija thaj sakana čute ko strukturalnikano čhelalipe, savi so avel katar najekhajek ulavdo takati thaj resursija, sebepi so aven klasake turlipa, elitizmo, nacionalizmo, rasizmo thaj seksizmi save so si ko socijalnikane thaj avera sasuitnipaske structure, si funda te kerel pe diskusija baš Romengo hali ko sasuitnipe. Dominantnikano sikavipe kale džijaneske ulavdo prekal kultura thaj arti, sar “egzotika” si faktori baš bajroipe kvalitetnikane sasuitnipaske vjavaharija e butipaske kedinasa.
O avipe thaj o dživdipe ko evropake thana anda ambivalentnost so ko teorijake pervazora šaj te vakerel pe sar Romengoro arakhipe paše, a palem dur kulturasa. Ponadarigate, sar egzistiribe thaj naegzistiribe interaktivna thaj integralna vjavaharija e butipaske džijanesa dikhlo sar egzampli prekal keribe miti katar apsulutnikano “korkoripe” thaj ulavibe katar evropako rotakeripe sar diskursi kaj so o Roma oven simantra maštak o sumnala, historija thaj kontinenta, vakjarel o dr.sc. Ljatif Demir profesori ko oddeli baš indologija thaj durpurabale studije ko Filozofikano Fakulteti ano Zagreb, thaj kontinuisarel:
Te phena kaj o Balkani e Romenge si paradoksi, soske si kotor katar umal bare definirime mujalipasa arkasa katar binarna balkaneske logike -kriščanstvo, islami, civilizacija / varvarstvo thaj aver. Sa gova anel e Romen ko jek nastabiliteti thaj gova si lenge sumnal katar mareba thaj sansari, kultura thaj natura, sar thaj keribe antropologikane minse kaj si jabandžie thaj nikana naj “pumare pumarencar “.
I etnikani distanca mujal o Roma ki historija kulmirisarda e genocidesa kerdo katar nacistikano režimi, numa o profesori Demir vakjarda kaj sasa kerde takatija te ovel kerdo etnikano užarkeribe thaj anglal te aven ko Evropake thana sar thaj pali Dujto sumnaleski mareba. O namukibe te istemalkerel pe dajaki čhib sasa jek katar majistemalkerde metode kerde katar turli šerutne ki historija, rearinasa te kosel pe lengo nacionalnikano identiteto. Thaj agive pakjal pe kaj ki romani čhib, čhibjaki kultura thaj komunikacijaki kultura naj standardi, kaj si gova čhib dijasistemi katar but dijalektora save so kerdile telo asari katar o čhibja ko turli phuva kaj so majbut beštile ja sa panda dživdisaren , vakjarel o profesori Demir savo so ko Filozofikano Fakulteti ano Zagreb ikerel kursi Romane čhibjake, Liljaripe, Romani kultura thaj Romengi historija. E Romenge si gova pharo čalavipe ko lengo identiteto sose len si len salde jek jekhutni čhib, a goja si i romani čhib. Bezehaske gova astaren thaj o kvazi romane vigjanale manuša save so salde keren kopiribe katar gova so o na roma hramosarde e Romenge baš lengi kultura thaj čhib. Golesa sa majbut zorarkerel pe i etnikani distanca mujal o Roma sose von ni haljoven kaj poumare džijaneske keren panda pobaro bilačipe katar gola so zamanenca kerena sa. Ko kava čhani o Roma oven jabandžie korkori peske thaj niresen te pendžaren pe ko gasave interpretacie save so plasirisarl len o sasuitnipe.
E Romengo definiribe prekal upralutno džanlipe thaj gasavo akseso sasa funda te keren pe o predrasude save so rezultirisarde , sar so phenel o Demir, ambivalentnikane vjavaharesa kaj so hamisaren pe o čhelalipe thaj i fascinacija. Kaj i te bešen o Roma sakana si dikhle sar jabandžie, baš so o profesori Demir vakjarel: O tasviri”Roma jabandžie” si tang phandli stereotipencar , avindoj ko problem semantizacija ko čačutnipe savi so ikljol katar mitora, simbolikano thaj tasvirnikano gndipe. Kerel pe folkloristikano mujalipe “poro-jabandžie” thaj lela obliko katar opozicija”manuša – na manuša”, “manuša -džanvaria”.E Romen konektirisaren sumnalesa sar so si traibe, karanluko thaj meribe. Sa jek motivi ko evropako folklori si o motivi katar dijaboličnost katar Roma jabandžie , kaski so geneologija si darhencar mujalipe “ manuša -džanvaria” seve so si len transcedentalno funda savi so anel e manuše ki opozicija Romesa beng ja demoni.
E stereotipengo takati mujal o Roma thaj agive, ohtovardeš berša palo nacistikane čhelalipa kerde upral kava džijani, sakana kerel phareste lengi integracija ko evropako sasuitnipe. Nisar o bare sasuitnipske kedina te haloven thaj te angigaren kaj o Roma si kotor katar i Evropa thaj khelde bari rolja ko keripe I evropaki historija, kultura,arti thaj liljaripe, phenda o Ljatif Demir thaj dija ekzamplora katar poedincora save so zoraleste dije džipheribe ko bajroipe ulavde umala katar kultura, sar so si Džango Reinhard, jazz muzičari, Matej Maximov, romano liljarutno thaj evangelikano pastori kaski so familija ko vakti katar dizutnengi mareba ani Španija emigririsarda ani Francija, a pal gova ko vakti katar Dujto sumnaleski mareba astardo thaj internirimo barabar avere našle manušencar, a leske dešujek lilenge si kerde translacija ko dešuštar sumnaleske čhiba, ja o Teatro Phralipe, fundirimo ko šuru katar dujto kotor katar 20.zamani ani Makedonija, pesa anda jek nevo teatrosko obliko kaj so o aktera džan pali pi intuicija thaj temperament irindoj pes ko ritualnikane funde ko historikano romano teatro. E neve vakteske romane artistora, liljarutne, doktora, profesora thaj avera den pumaro džipheripe ko bajroipe evropako modernikano sasuitnipe, a o Demir potencirisarel kaj savore si zaruri te dikhen kaj si kotor katar sakova sasuitnipasko segment thaj sar gasave keren evropako džijani andere savo so ko jek konstruktivnikano čhani len than ko tamiribe barabarutno than baš sa o džijanija ko evropako sasuitnipe.
I Evropakiri komisija dekadencar kerena strategijakere pervazija baš jekhajekipe, inkluzija thaj e Romengo leibe than sar majbaro minoriteti ko phuvja katar EU vakjerindoj o zaruriba baš pošukar integracija, a golesa kontinuirisaren thaj palo 2020.berš. Baro kotor katar Roma sa panda dživdisaren ko ekstermno marginalizirime ko ruralna thaj ko urbana thana ko but bilače socioekonomikane šartija. Diskriminacija, socijalnikani ekskluzija thaj segregacija savencar so arakhen pe ki praksa si simantralo aksesi ko učo kvalitetnikane edukacijasa, simantrakerde šajdipasa te inkludisaren pe ko bukjako kurko, ckni digra dohodi thaj bilače šartija te arakhel pe o sastipe.
O Roma thaj trujal pumaro bute zamanengo bešibe ko jek than nikana najsa len satatusi sar jekhajek dizutno ja čačutno dizutno ki jek raštra ja gova so ki teorija akharel pe “droit de cité”, a gova si čačutno ovipe, uživibe privilegie rezervirime e dženenge katar dizja thaj raštre, vakjarda o dr.sc. Demir thaj džipherel: O Roma si sar sasuitnipasko fenomeni thaj ponadarigate ačavde ko pervazija katar čorolipe, viktimija katar dominacija e na -romendar, najeka jek thaj trujal gova so si len sa jek dživdipasko čhani.
Socijalnikano najekhajekipe savo sikavel pe ko najekhajek resursengo lačaripe, a sebepi diferencijalnikani preferencija aksesija dži ko sasuitnipaske servisija, kaj so o Roma sakana sasa ko agor katar sasuitnipaske margine, sikavela pe thaj agive ko najipe najekhajekipe thaj aksesi ko šajdipa. O norme katar ulavipe šaj te keren asari ko ulavipe hakoja thaj privilegije ko sasuitnipaskoro takati, ko aksesi katar sasuitnipaske servisora, kreditora thaj finansijakere servisora .
I Evropaki Komisija ko pe raportora baš e Romengoro hali ko EU gndisarel kaj palo pučipe baš Romengi integracija ko sasuitnipe zaruri si majbut te kerel pe a barabarutno džovapjalipe si thaj ko phuvja džene ko EU thaj lengo nacionalnikano kanunipe. Zaruri si te ačol pe ki politika katar multikulturalizmi thaj thaj ko gova čhani te vazdel pe i integracija sar obliko katar sasuitnikane vjavaharija thaj praktikane te propagirisaren paše thaj tolerantnikane vjavaharija maškar socijalnikane grupacije kerde palo turli kriteriumija.
E Romenge zaruri sit e del pe šajdipe te vakeren thaj te sikaven save si, kaj ki lengi čhib naj Lafora si sikaven nakamipe thaj kaj mangen salde jek poaver tretmani ko sasuitnipe, a gova si jekajek tretmani e dizutnenge, phandija o profesori Demir. Lungovakteske iranipa mangena ponadarutno minsako vazdipe baš turlipe ko bajroipe sasuitnikane vjavaharija kaj so ko than katar i dar ka ovel o pakjaipe.
