Marta Bokonics-Kramlik: E manušenge save so dživdisaren demencijasa lenge palune deibe gogji manga te phera len pozitivnikane emociencar

  • HrvatskiHrvatski
  • EnglishEnglish
  • Foto: Reminiscence in the Museum

    Marta Bokonics-Kramlik si legarutni e programake “Reminiscencija ano muzej” savo so del arka e manušenge saven so si len demencija. O programi si kotor katar Ungarijakoro muzej ko phutardo kaj so o partisipantora, arkasa katar edukatora thaj arakhipaske manuša thanakerde ko historikano, autentikano than keren takati te konektirin pe  pumare nakhle vaktesa thaj te keren majlačho dživdipasko kvaliteti. O programi “Reminiscencija ano muzej” ko deibe pursakoja SozialMarie ko maj kava berš lija o trito pursako.

    Šajli harnese te vakjaren savo si tumaro than ko Ungarijako muzej ko phutardo thaj o programi “Reminiscencija ano muzej”?

    Kerav buti ko edukacijako kotor kaj so učara manušen katar sa o berša. Kera programe baši čhave ko berša baši čhavorikano kher thaj čhave ki fundavni sikljovni, tinejdžerija, adolescentora, bare thaj phureder persone. Kera lenge turli programe. Naj sem džovapjali salde baši “Reminiscencija ano muzej” ja, kolokvijalnikano, “Programi baši demencija“, numa kerav thaj but avera bukja. Sebepi meri univerziteteski diploma, kerav buti thaj sar pučarkeribaskiri manušni, kustosi thaj muzeologo. Si but buti, 24 arija ko dive niresen, numa me čače mangav mi buti. O dživdipe si but harno te kerel pe buti savi so nimangel pe.

    O programi “Reminiscencija ano muzej“ si jekh kataro aktivitetora e Ungarijakere ko phutardo. Šaj li te vakjaren diso majbut bašo Muzej?

    O muzej si fundirimo 1967. berš gijate so si le bari historija. Vaktesa lesko koncepti kerela sa pe sa aver. Šurarkerda sar muzej baši arhitektura. Manglam te arakha o barebine thaj o nameštaj so preperel lenge thaj manglam te sikava o barebine.Vaktesa o koncepti irisajlo thaj kerdilam sar socijalnikano muzej. Amaro muzej naj salde bašo manuša numa thaj manušenge. Kera but programora bašo sasuitnipasko džovapjalipe. Jekh lendar si “Reminiscencija ano muzej“. Kerdam buti barabar avere muzejencar save so kerena sa Erazmus programi kaj so kerdam o „Programi baši demencija“. Gole muzedjencar sama angleder phandle. Nesave lendar  anglal amari kolaboracija sasa len ekspiriensi ko keribe gasave programe.

    Dikhindoj kaj sam muzejeske bukjarne-trujal gova so dikhlam kaj gova so kera buti si šukar – najsa amen sastipaskoro dumo baši programo. Sebepi gova ko Erazmus inkludirisardam o univerzitetora save so nikeren historikano pučarkeripe ja etnografija, numa programe katar sastipasko arakhipe. Katar gola unuiverzitetora lijam neurologora thaj psihologora, save so dikhena sine amare sesie thaj moljakerena sa len. Katar gova o evidenti si kaj o programi šaj te kerel o procesi katar i demencija te džal but pocra.

    Kana avili i ideja te kerel pe i “Programa baši demencija”?

    Sa kerdilo ko 2014 berš. Gova berš amaro muzej dija barabar avere muzejencar thaj univerzitetencar ko Erasmus stipendie. Barabar kerasa ko trineberšengo proekto thaj dikhasa te kera programi savo so lokheste šaj te istemalkerel pe na salde taro muzeja numa sako jekh savo so dikhel manušen demencijasa. Kerdam o “Programi baši demencija” kaske so elementora šaj lokheste te istemalkeren pe thaj khere, ko phurenge khera thaj ko kulturnikane ustanove.

    E programaki šerutni resarin sasa te kerel pe šukaripe e manušenge save so dživdisaren demencijasa thaj e manušenge save so arakhen len, na salde profesionalnikane arakhutne num thaj e naformalnikane arakutne manuša sar so si džene katar familie, amala ja komšie. Ko jekh manglam te vazda i minsa baši demencija, te vakjera kaj si baro problemi thaj kaj but manuša si astarde kalesa.

    Trujal tumende save avera institucie len than ko programo?

    Kolaboracijasa agorkerdam 2017. berš.Sasa nekobor muzeja: Muzej Beamish andaro Njukastel, Jamtli andari Švedija, Maihaugen andari Norvežija thaj  Den Gamle Bu andari Danska. Univerzitetora save kolaborisarena sa  sasa o Univerziteti katar Njukastel katar UT, o Univerziteto Line andari Švedija thaj o Univerziteto Arhaus andari Danska.

    O jekhajekh prigramo istemalkerela li  pe ko sa kala phuva?

    Va. Sa panda sam ko kontakto thaj von panda keren kava programo. Ano UT thaj ani Danska, avera muzeja si len programe manušenge save so dživdisaren demencijasa, numa ni istemalkeren o jekhajekh  metode sar amen. Lungo vakti ani Ungarija amaro muzej sasa jekhutno gasave programasa baši manuša save so dživdisaren demencijasa, anglal nesavo vakti panda duj muzeja si len ulavde programe.

    Si li tumare programe institucionalnikano deibe dumo, sar egzampli o ministeriumi baši sastipe ja katar i Radži?

    Šaj te phena kaj i Radži del amen dumo sose o Muzej si raštraki institucija, ko kava dakiko sam telo Ministeriumi baši kultura thaj inovacija. Naj amen ulavdi arka baši kava programi. I Radži finansirisarel o muzeje thaj o Muzej anel decizija soske ka istemalkeren pe o love. Sasa amen dendo dumo prekal Erazmus stipendie. Gova dija amen šajdipe te kera o programo. Pal gova ko 2021. berš sasa amen kolaboracija jekhe kompanijasa savi so inkalela šekeri. Dena sa amenge dumo thaj na salde so finansirina sa amen numa thaj buvljarena sa maškar o avera amanri buti ko programi. Sa jekh rodav finansijaki arka te šaj te džal o programo. Gijate dikha te džal i buti. Numa i sahni programa –sakone manušeske, na salde phureder numa thaj e manušen so si len arakhipe, o programo si bilovengo. Niso nipokinen.Šaj te phenav e Muzejeske ačol te ikerel kava programo džuvdo.

    Ki digra tari Evropaki Unija si li tumen nesavo deibe dumo thaj sen li pendžarde?

    Gova ka ovela sa but šukar, numa akana amenge ačol te roda kolaborantora. Ko 2023. berš kerdilo o Socijalnikano konsilij baši demencija te šaj te del arka ko implementiribe e Nacionalnikane programeske baši demencija, numa bezehaske, ki Ungarija naj sa panda astardi i nacionalnikani strategija baši demencija.

    Sode manuša keren buti ki tumari organizacija?

    Ko sahno Muzej keren buti trujal šel thaj pinda manuša, a ko “Programi baši demencija” amen sam štar. Kana lijam te kera buti sasa amen jekh bari kolekcija savi so sasa kotor kataro Muzej, sar so sasa amen thaj barebine  enterierencar. Sa gova sasa anglal te šurarkera e programesa, gijate ko gova kotor khanči ni hardžisardam. Amen o štar sam bukjarne ko sahno bukjarno vakti thaj najsam džipherde pokinde te kera o programi. Ka ovela sa majlače te ovel sa amen majbut manuša so ka den amen arka ko kava programo, Sose trujal so kera sesie reminisencija ano Muzej, dža thaj ko paše hospitalija te šaj odoringate te kera len. Te sem  ano hospitali, naši te ovav kate, gijate ka ovela sa majšukar te ovel amen pobut manuša.

    Sode manuša lije than ko “Programo baši demencija”?

    Ko vakti katar 2022. thaj 2023. berš ko sesie thaj ko konsilideibe ko pervazora katar “Reminiscencija ano muzej” lije than trujal 350 manuša.  Numa nidžanav sode manuša džana so ko programi sebepi  Sumnalesko dive baši Alcjameresko nasvalipe savo so kera le ko Muzej, sose o manuša naj zaruri te registririn pe. Majbut kera buti ko ckne kupe, gijate nekana len than salde duj manuša sar egzampli jekh pari. Akana sigende sasa jekh phureder romni pe čhajasa. Nekana kera buti bare kupencar, numa naj but bare, majbut panč-šov džene save so dživdisaren demencijasa thaj duj arakhutne manuša save so aven e manušencar katar phurenge khera.

    Gova vakjarel kaj naj but baro numero manuša save so nakhle katar o programi, numa te šaj te pendžara pobut manušen e programesa, ni da salde sesie  kate ko Muzej numa thaj konsilideipe thaj sesie baš sakova savo so si le interes. Šaj nekas naj šajdipe te dromarel ja o pacienti našti te avel fizikane ko Muzej, togaj da  len konsultacie, a me šaj te vakjarav sar te keren pe o sesie khere ja averte.

    Te šaj i sesija te ovel šukar, baro numero partisipantora ki kupa naj kolaj sose trobul te koncentririn tumen thaj te fokusirisaren tumen ko poedincora thaj lenge paramisa.

    Sakoneske manga te da ulavdeste sama. Ko čhipote tari demencija, e harnevakteski memorija si la pere specifike. Nekana i persona vakjarel i jekhajekh paramis ki rota. Ko vakti tari sesija nimanga khanika te bunisara, manga te da len vakti te vakjaren pumari paramis. Thaj te liparena pumari paramis, amen manga te šuna len bare samasa. Gova šaj te kera len salde ko ckne kupe.

    Aven li tumende korkori neve džene ja tumen roden len? Si li tumen nesavo standardnikano čhani baši arakhibe  neve parisipantora?

    O neve partisipantora roden amen. Te šaj so majbut te buvljara informacie džav ko kafiči save so si phandle Alchajmereskere nasvalipasa thaj informiriv len kaj si amen bilovenge sesie te mangle te aven. Sakana si phare te avel pe dži ko partisipantora, lenge ačol ka aven li ja na. Sar so phendem angleder, ko Muzej sakova septembro nišankera Sumnalesko dive e alzhajmereske nasvalipaske soske o septembro si maškardžijanesko masek baši minsako vazdipe baš kava nasvalipe. Ko gova dive ni da salde programe baši o manuša save so dživdisaren demencijasa, numa sakone manušeske savo so ka avel, soske o muzej si phutardo savorenge. Manga o manuša te pendžaren pe kale problemesa, numa ko jekh manga te pendžara e manušen kale programesa thaj čhani sar te del pe arka.

    Sar šurarkeren i sesija? Si li tumen disave pučiba so pučen e manušen? Si li tumen disavi standardnikani forma kolasa so šurarkeren?

    But si džanlo te džanel pe so majbut baši sakova partisipanto. Anglal te aven ko Muzej, anglal i sesija, kontaktirisarav lenge arakhutne manušen thaj pučav len pobut pučiba bašo partisipantora. Nesave pučiba si baši gova sar nakhle pumaro čhavoripe, ternipe, savi buti kerena sa, so si lengo hobi. Pučav len thaj nesave tabu teme, teme save so trobul te crda len ki rig sose nimanga te crda o negativnikane memorie. Manga te fokusirisara amen salde ko pozitivnikane memorie.

    Pučava len thaj baši fizikano thaj mentalnikano hali e partisipantengo. Džanlo si te džanelpe si li len pharipe jakhencar ja šunibasa thaj dali šaj te phiren. Dikhava te kidav sa gola informacie anglal te aven ki sesija. Upri funda katar gola informacie, šaj te kerav lenge personalizirime sesija. O sesije si po jekh ari tepaš. Šaj te agorkeren thaj bašo jekh ari. Numa te nisigjaren šaj te kera buti duj ja trin arija. Athinisarel katar i kupa.

    Si li ulavde terkoja baši o hali thaj e partisipantengoro sasljaripe? Si li similiteti maškar turli tipoja demencija? Ja sakoja persona si jekhutni?

    O terko istemalkerela pe savorenge si gova so i memorija šaj lokheste te ovel istemalkerdi. So i te kerdilo ko lengoro čhavoripe ja ternipe-von šaj gova palem te akharen le thaj lokheste te den pe godi. Numa sakova pacienti si turli. Si pobut katar šel vrste demencie so šaj te dijagnosticirin pe. Turli si katar pacienti dži pacienti. Te si dijagnosticirime Alchajmeresko nasvalipe ko duj persone, gova nivakjarel kaj lengo hali thaj reakcija si jekhajekh. Sa si ko athinalipe katar lengo angluno dživdipe, avera nasvalipa save so si len ja taro envajarmenti kate so dživdisarenasa ja kaj so dživdisaren avdive. Golese o hali si turli katar pacienti dži pacienti.

    Numa o pučarkeriba thaj o moljakeriba save so kerdam len sikade kaj kava programi ulavdeste si funkcionalnikano okolenge save so arakhena pe ki šurutni faza tari demencija. O programi sikavela kaj šaj te kerel o nasvalipe te džal polokh. Katar aver rig , gova nisikavel ko anglune nasvalipaske faze. Numa te vakjera kaj gova našti te moljakerel pe nivakjarel kaj o programi lenge naj šukar. O persone save so si ko majanglune faze našti te phiren thaj te dromakeren. Gova si jekh kataro karane soske dikha te kera buti gole manušencar save so si ko šuru faze ja ko maškar.

    Kana keren lencar  buti ko šurutne faze, šaj te keren preveniribe te na džal o nasvalipe majdur. Save si o džovapija katar tumare partisipantora? Hošisaren li von kaj lengo hali ovel majšukar? Den li tumen konkretnikane informacie?

    Buteder lendar naj minsale kaj si nasvale thaj kaj si len demencija. Ola dživdisaren ko akanutnipe, a lengo akanutnipe nekana amenge si naklo vakti. Golese majbut informacie si amen katar lenge arakhutne manuša. Von šaj te keren kompariribe sar angleder o nasvale hošisarena pe, sode sasa aktivna thaj sode von šaj te sikaven pumare emocie anglal i sesija thaj pala lengo avibe. Numa thaj amen šaj te dikha lengo anglunipe. Nesave lendar aven ničale ko sesie thaj lende šaj te dikhel pe kaj o programi dela len arka. Numa nesave avena salde jekh drom thaj o sesie kerena len ko phurenge khera ja ko pumare khera.

    Si amen pučljaribaske lila baši arakhutne manuša save so da len te pheren len. Jekh si katar perspektiva e personake savi so dživdisarel demencijasa, a jekh si katar perspektiva e arakhutne manušenge. Puča len siklile li nesavi nevi metoda kolasa so menge te kontinuirisara te kera buti, sasa li lenge jakhdikhli lengi rolja ko sesijako vakti thaj mangena li te kerel pe lencar buti kale metodencar.Si amen thaj trito pučljaripasko lil amenge, e sesijake legarutneske, sose manga objektivnikane te dikha gova so kera le buti. Kana agorkera i sesija, phera o pučljaripaske lila korkori amenge ko duj lilenge riga. Pal gova lenge si amen diskusija-sasa li diso so sasa amenge pharipe ki sesija, so šajsa te kera le averčhane te avili i persona palem, save elementora sasa  majšukar ki sesija so šaj te istemalkeren pe ko avera. Sa gova si amenge sar informacija amenge katar o sesie.

    Palpale informacie save so aven amenge katar o partisipantora ko vakti tari sesija si lengo asaipe. Šaj te dikha sar korkori phutren pe. Ko majbut čhipote kana aven o partisipantora ki sesija, o than si lenge pendžardo soske kera buti ko than so si  katar lengo ternipe. Sa si lenge pendžardo, numa palem naj lenge pendžaerdo. Nekana kana šurarkera, pocra keren lafi thaj salde dikhen trujal peste. Zaruri si lenge vakti te mukhen pe. Numa gndisarav kaj si jekhajekh thaj e manušenge save so naj len demencija. Ko gova ari tephaš šaj te dikha kaj amencar thaj maškar peste keren pocra lafi, len te istemalkeren o alata thaj o bukja so si amen. Sar so o programi džal oven majangažirime. Nesave sigate muken pe salde so ka aven thaj lačeste hošisaren o than thaj sigate oven paše e manušencar trujal peste. Athinisarel katari persona dži ki persona.

    Ko vakti tari sesija, save metode sikavena majšukar evidentora thaj si majistemalkerde? Liparden kaj istemalkeren predmetora, šaj istemalkeren paramisa ja avera metode.

    Sakoja persona sikavel pere memorie averčhane. Nekaske amenge o vizualiteti si majzoralo katar avera senzora, ko avera i khand, ukus ja disavo muvmento šaj te vazdel i memorija. Gova sebepi ko amare sesie dika te inkludirisara sa o senzora sose nidžana kaske so ka funkcionirisarel. E parisipatoren akhara len ko barebine save so si lačarde ko ulavdo vakti. Bašo phureder manuša istemalkera nameštaj  katar 50-ta thaj 60-ta berša. Baši o poterne istemalkera nameštaj katar 80-ta berša. Kana ka den andre, von pendžaren o bukja: O kava sasa amen khere¸ ja ¸me papo sasa le gasavo¸ ja, sa panda si man kava, thaj kana ponekana nej len, numa salde ikjaren ki peri godi gijate von irisaren pe ko pumaro nakhlo vakti. Kana ka resen, phena lenge te bešen thaj pal gova pendžara amen.

    Sako drom ko amare sesie si amen diso pijpaske,  gova si but džanlo soske o phureder manuša sigate dehidririsaren. Džanlo si te na oven trušale (žedni) sose o rat si zaruri te kerel šukar buti thaj te ovel oksigeni te šaj te resel ki gogji. Ko athinalipe katar  o vakti kaj so ka aven ja o pijbe  save so mangena sa kana sine terne, pija čaj, tipikano ungarijako sirupi ja diso aver. O pijbe da del amen jek vizualiteti soske istemalkera purane šišora  thaj tahtaja (čaše) save so istemalkerena sa len ko pumaro ternipe. Gova vazdel lenge thaj avera senzora. Ko sa gova avel thaj o lafikeripe. Phenen¸O kava sasa mange but manglo, dumut nipijem le¸ ja, nikana nimangava sa kava. Nimangava sa le sar chavoro¸. Sakana gasave komntara si amnege sebepi te nisisara o lafikeripe.

    Dikha te na puča len but pučipa. Šaj te hošisaren pe sar te phene si ko egzemeni. Ni puča len sar egzampli ‘Den li tumen gogji’ ja ‘kana kava ja okova čhipotisalilo?’ Nipuča len nisave evidentora sose nimanga te kera lenge frustracie. Manga te čhuva len te keren lafi.

    Sakana ko sesie čhuva giljaipe thaj muzika. Sakana hazrikera po panč ulavde  thaj turli gilja save so sasa popularnikane ko lengo ternipe thaj printisara lenge o teksti bare šabdencar. Ko gasavo čhani naj te ovel len problemi te bistarde o teksti katar o gilja. O manuša ikeren ki godi o ritam ja i melodija katari gili. Šaj thaj o refreni, numa bistren o stihora maškar o refreni. Šaj te kerel lenge frustracija te si lenge ki čhib a naštisaren te den pe gogji. E printime stihoncar dikha te cknjara o frustracie. Giljava ja šuna muzika barabar. Nekana thaj khela. Hazrikera panč gilja, numa ponekana von den bahani diso so amen na hazrikerdam. Gova naj nisavo problemi sose si amen gogjaver telefonora thaj avera bukja kolencar so šaj te arakha bukja so von roden. Jekh drom sasa amenge ki sesija  jek kupa manuša bizo khera saven so si len demencija. Jek lendar mangela sa Blek Sabat thaj Pink Flojd. Najsama golese hazri, numa sama fleksibilna. Amare sesie roden fleksibiliteti.

    Trujal gova, sakana inkludirisara fino motorika.Sakana diso kera vastencar. Nekana diso kera ja peka. Nekana kera hape sose o hape lokheste kerel pašipe. Sakone si le disavo hape savo so mangel le ja si le čhani sar te kerel pe. Sa gova kerel bare hošipa. Dikhindoj kaj si amen muzej ko phutardo, dikha te istemalkera sa o kotora  taro Muzej, na salde jekh baribina thaj lako enterieri numa thaj i avlija. Ikljova avral thaj lačara i avlija ja dža te phira. O barebine ko muzej si lačarde gijate te dikjon sar gav. Te džanlam kaj disave barebine si lenge džanle, dža ko gola barebine. Jekh drom sasa amende jekh Rom phandlo kovačko dučanesa. Dikhindoj kaj si amen kovačko dučani, geljam odoringate a vov sasa but lošalo, džanela sa sar akharena pe o alata, čak kana amen prezentirisa o dučano ov vakjarela sa o avava sar so si.

    E phuredere manušenge o pakjaipasko dini si but džanlo. Ko pervazora taro Muzej si  amen ckne khangerija thaj ckne kapele, save so amen dža te vizitkera len. Si amen siklovnaki baribina thaj berbernica, ačola von te alusaren so ka inkudirisara ko programo. Numa ulavde bukja si ko sakova programo: resipe, giljavipe, fino motorika thaj sakana kera po diso so ka ingjaren pesa te šaj ko avutno drom majlokheste te irisara amen ki tema.

    Generalnikane dikhlo, savo si o profili katar partisipantora? Šaj li te phena kaj ačile ko paluno vakti ja salde bistaren o bukja?

    Te kerdam lafi generalnikane, so si phareste, buteder lendar ačile khatinde ko naklo vakti. Von nidžanen kaj si len demencija. Gola manuša save so aven katar phurikane khera kaj so dživdisaren vakjaren amenge ‘Avilam kheraldan, katar amari familija’. Thaj pal gova si amen informacija kaj lako rom mulo anglal dešupanč berš. Numa von thaj ponodoringate dživdisaren ko gova sumnal.

    Ka vakjaren li kaj  i demencija si kerdi katar traumatikano ekspiriensi thaj kaj i persona nimangel golesa te astarel pe numa majlokheste dikhel te našel golestar?

    Na. O Čhipote si turli ko athinalipe taro demencijako tipi. Sakana kerel pe lafi baši gogjako nasvalipe, zijani ki gogji. Gova nivakjarel kaj sakoja demencija si organikani. Amen ko jekh kera buti thaj sekundarnikane demencijasa, savi so si kerdi bare konzumacijake alkoholeske ja droga. Si amen manuša save so si len po saranda berš save so aven amende kaste so kerdili i demencija. Demencija si kana meren e gogjake stacionija thaj athinisarel kova kotor tari gogji si zijanikerdo, našalen pe ulavde šajdipa te kerel pe diso. Barabarutno baši sa o tipoja demencija si gova so si kerdo zijani ko gogjako kotor savo so si džovapjalo baši deibe godji. Nesave tipoja si  len genetikani karana. Nesave tipija sa panda nidžana sar thaj soske aven. Ulavde bukja kerdon ko gogjake stacionija thaj lel pe lendar o  oksigeni-ko gova čhani mudardon o staciona. Si but vrste,numa barabarutno si lenge so keren zijani ki gogji. Naj fakti kaj i demencija avel katari trauma,

    Zaruri sasa amen te sikljova sar te kera o aksesi e pacientencar sose ko vakti taro sesie ni irisaren pe salde o pozitivnikane deibe gogji katar čhavoripe ja ternipe. Gola save so aven amende majbuut si len po 70 -ja 80 beršenge. Sasa len po 50 ja 60 berša, ko vakti kana ani Ungarija najsa lače.But familie phareste dživdisarena sa . I memorija katar gova vakti avel. Amari buti si te arakha o pozitivno.

    Si jekh pacientka savi so avel amende. Trujal i demencija nasvali si thaj tari serioznikani depresija. Lako dat sakana sasa maltretirime ko vakti taro komunizmo thaj sasa lende lenge aindža thaj džanvarija. Dikhel pe kaj voj golesa sila maripe,sose trujal gova so si bahtali so avel ko sesie, sakana ikljol minsa savi so rumisarel lako hošipe.Amen si zaruri te arakha čhani goja minsa te na zorarkerel pe soske džana kaj mangela sa pe dade. Golese šurarkera te kera lafi bašo lako dat thaj o pozitivnikane bukja lestar. But si džanlo te arakhel pe balansi-te si bilače hošesa thaj te rovel kana ka avel lake ki gnd našti te vakjara salde ‘Ak le cra gudlipe’. Gova naj te funkcionirisarel khanikaske.

    Tretitil li pe i demencija drapencar? Sar si majšukar te tretiril pe palo medicinako ja psihologikano čhani?

    I demencija sa panda si tabu tema ani Ungarija thaj sa panda si stigmatizirime. Te šaj te del pe dijagnoza zaruri si te džal pe ko psihijatri thaj ko neurologo. Ko phureder generacie, te phende kaj džan ko psihijatri, o manuša trujal leste šaj te pučen si li dile ja glupa. Sebepi gova ni džan ko doktori ko vakti golese ko vakti ni arakhen o nasvalipe ko lako šuru numa ki pogeči faza. Baši nesave tipora istemalkeren pe drapora. Sar egzampli, nesavi persona te si la tang arterie thaj e ratesko džaipe naj šukar, togaj šaj te istemalkeren pe drapora baši pošukar ratesko džaipe. Ki gasavi čhipota, o drapija niistemalkeren pe baši demencja, numa baši ratesko džaipe, so šaj te kerel len te oven but po hari nesave tipora demencija. Ko nesave čhipote, o manuša save so dživdisaren demencijasa si la problemi soipasa. O doktorija golese den len hapora te šaj te soven. Palem, kava našti te ovel demencijako tretiripe, numa lake nattidže.

    Katar aver rig, o lafikeripe ko vakti taro sesie den arka na salde e pacientenge numa thaj e arakhipaske manušenge. Sakana vakjera e arakhutne manušenge te len than ko sesie sar partisipantora. Si len šukar asari upri lende sose šaj te dikhen kaj i persona sava so arakhen la naj dajekh savi so našadili ko akanutnipe, numa dajekh savi so šaj te arakhel pe ko nakhlo vakti. Šaj te oven gasave save so sasa anglal lengi demencija.

    Kerdi si studija savi so pučarkerela sode vakti o arakhutno manuš nakhel turli pacientencar. Te si o pacienti na raspoložimo, khanduno(mrzovoljan) ja mazuni, o arakhutne manuša naj te nakhen lesa but vakti, sose vi amen kerel te na ova raspoložime. Ko gasave čhipote o arakhutno manuš salde ka thovel thaj ka parvarel e nasvale thaj ka džal pese. E pacientencar save so si len majšukar raspoložibe, o arakhutne manuša ačon pobut vakti. Ka pučen len sar si ja komentirisaren sar si lačho o dive.Gova kerel asariasari sar avera vjavaharisaren pe ko amaro pašutnipe.

    Soske o lungovakteske memorie ja ekspiriensija katar dživdipaske faze si len gasavo ekspiriensi ko amaro identiteti? Si li von avgo thaj keren i suština katar amaro identiteto?

    Si man jekh metafora savi so mangav te vakjarav o čhani sar o deibe godi funkcionirisarel. Čiven tumenge ki godi police lilencar. Kana sen cikne keren tumare lila taro memorie thaj šaj te resen o majteluno kotor tari polica. Pherena len tumare lilencar memorie. Sar bajrona šaj te resen majbut police thaj te pheren len lilencar. Ko police čhivena lila memoriencar save saikeren evidentora – ko savo dive so čhipotisalilo, sode manuša sasa, kana diso kerdilo, sar akharena sa pe o thana thaj etc. Ko jekh vakti kerena lila katar tumare hošiba – sode ko sa gova uzivisarden, sar diso khandela sa sode sa diso ukusno thaj etc. Gola duj gndipa čhuven len ko turli mohto lilenge. Jekh si cra phakerdo, naj le sa o kotora thaj naj phandlo ko duvari. Leste čhuven tumare lila evidentencar. O dujto si zoralo mohto katar akhoresko kaš kaj so čhuven o lila memoriencar tumare emociencar.

    Kana i demencija astarel gola mohte, so kerdol? O phagerdo mohro ka phagerdol majbut, a o lila katar o police ka peren, Numa o  lila so si teleder šaj ka ačon ko than. O llila kaj so si o evidentora ka peren. Von si phandle harne memoriencar. Nekana salde ka gužvin pe cra, nekana o lila ka pharadon, nekana ka hemin pe o lila, a nekana ka našti te keren pe sa e lileske kotora thaj ka našti te irisaren pe ko than kaj so sasa. So kerdol e dujtone mohtesa?Naj niso te kerdol. Šaj cra ka miškol pe, numa o lila ka ačon sa ko than. Ek gova si amen so kera ko vakti katar o sesie-o palunen lenge lila memorienca te oven pherde emocionalnikane pozitivnikane deibasa gogji thaj te oven čute ko police. Ko jekh manga te kera palem okola lila save so si tele  thaj te lačara len ko police. Naj džanlo te pele palem. Okola so si emociencar ka ačon ko than. Nekaske gova kerel lačhe hošipa nekobor arija, nekaske nekobor masekoja ja berš.

    Ko kava pučibe dijen džovapi, numa si li čhipote kana saston ko sahnipe?

    Bezehaske, na

    Šaj li gova te kerdol?

    Na, upri funda taro gova so amen džana baši demencija, nisar našti te sasljol pe katar demencija. Ko majbut čhipote, manuša save so dživdisaren  demencijasa si phureder persone kaske so fizikane šajdipa preperen. Amen šaj te kera kova peripe te ovel polokh.

    Ko agor, savpo džanlipe si tumenge o pursako  SozialMarie thaj save si tumare planora baš tumari buti ko paše thaj podur avutnipe?

    Sama but iznenedime thaj sajdime. But lačhe proektora prijavisajle baš kava Pursako. Džanlo si amenge kava šajdipe te promovirisara thaj te buvljara majbut bašo programo. O pursako but dija amen arka golese. Ki amari phuv thaj ki internacionalnikani digra, sa majbut manuša pučarkeren kaj si gasavo programo thaj kaj šaj te istemalkeren le. O pursako del amen arka te ava dži majbaro gendo manuša thaj te vazda i minsa baši demencija. Trujal gova, sasa amen šajdipe te džidžana baši avera but lače proektora. Kerdam kontaktija averencar katar SozialMarie thaj prekal SozialMarie te kera barabar buti.

    So legarel pe bašo planora, rodija amen studentka kaski so mami si la demencija. Studiril arti thaj mangel te kerel ideje sar te  kerel kombinacija katar pere studie thaj te del arka e manušenge so si len demencija. Avilam  dži ideja te kera čitrakeribasko lil predmetencar. Gijate šaj te inkluduirisara fino motorika te dikhen o predmeti thaj te kerel pe lafikeripe maškar o persone savo renki si thaj i persona savi so bešel dži late.Kerdam kontaktora jekhencar katar nominirime-Appy, jekh ungarijako centro. Ko kontakto sam jekencar katar džene ko Appy Északi Támpont Egyesületom, save so keren buti ko filmora. Von mangen te keren filmi bašo metode save so istemalkera len. Sa panda kera lafi baši filmesko tipi.

    Plani so sasa amen ko šoro kana dikhasa sar te la o Pursako sasa te kera memorijake kutie save so ka šaj te len pe thaj napal te irin pe ko Muzej. But manuša naj ko šajdipe te dromakeren dži ko Muzej. Lenge šaj te hazrikera predmetora katar o Muzej save so ka šaj te len len ki veresija. Numa na salde o predmetora ka šaj thaj ideje baši aktivitetora,  lafikeripa thaj sugestie sar te keren trujal peste than kaj so keren o sesie sar amare ko Muzej. Mangav te kerav so majturli kutie memoriencar thaj predmetora ko turli teme. Gijate butedere manušen ka ovel len lokheder aksesi.Gijate, mangav te kerav averčhane o enterieri savo so istemalkera le.Lačardo si baši 50-ta, 60-ta thaj 80-ta. Naj amen baši 70-ta. E manušengo deibe godi save so resen ko 50-ta thaj 60-ta avena ko dživdipasko vakti kana ka našti te aven ko Muzej. Golese si amenge zaruri te kera enterieri bašo 70-ta berša ko Muzej.

     

    Komentiraj

    Unesite svoj komentar
    Unesite svoje ime