O servisi doula ki romani khedin kerdi si ko 2019. ano Alsolca, ki utarpurabali Ungaria, sar džovapi e zaruripaske e lokalnikane džuvljenge te ovel len asistento ko vakti katar lengo khamnipe te na oven korkori džikaj resen ko institucionalnikano arakhipe. Ko nakhlo berš o proekto lija pursako SozialMarie baši sasuitnipaski inovacija. Ko šuru i resarin sasa te arakhen pe asistentke džuvlja katar i khedin baši khamne čhaja thaj romnja, resarinasa te ovel len siguriteti kaj si dajekh dži lende kas so pindžaren ko lenge džanlo dživdipasko vakti.Majgeči o servisi buvljarda pi buti ki umal tari kontracepcija thaj abortusi. Katar 2023. o vulnerabilnikane džuvlja šaj te ovel len informacie katar kala teme ktar lenge amalina ki khedin.
Kava programo si but džanlo e Romanjenge , sose anglal te kerdol, najsa len but informacie thaj ladžana sa te pučen e doktoren. Džana sa te bijanen sose sasa zaruri te džan. Akana siklile te pučen thaj te ulaven informacie avere romnjencar thaj te vakjaren gova so šunde, thaj vakjaren le kataro muj ko muj. Akana o bijanibe da si but poaver, šukjur e Devlese , sose džanen kaj trujal lende si doula thaj šaj majlokheste te nakhen ko bijanipe, phenel i Viktoria Vadas, katar doula khedin.
Sebepi so naj informacie e džuvljenge reproduktivnikane hakora šaj te oven phage. Kate liparen pe o Romanja kas so naj len khoni so ka ovel dži lende ko lengo bijanipasko vakti. Te šaj te del pe džovapi ko gova rodipe, dži programo šaj te resen thaj o Romanja save so arakhen pe pherdo anomalie thaj najekhajekhipe ko aksesi ko pumare seksualnikane thaj reproduktivnikane hakoja. Leski resarin si te kovljaren pe o problemora dendoj dumo e džuvljenge ko čhipote phandle bijanipasa čhave, kontracepcija, abortusi, tamirindoj solidariteti maškar o romnja ki khedin. Majbaro zoralipe da ko preveniribe, vakjaren, dendoj zor ko romnja te anen čhinavin kana thaj sode čhave mangen te oven len. Golesa tiknjarel pe o gendo taro abortusora thaj del saporto baši manglo gendo čhave.
Dži akana o Romanja darana sa sar ka oven tretirime, so ka keerdol lenge ko ginekologijake thana, ka oven li kritikuime sebepi lengo nacionaliteti, sebepi so si len but čhave ja sose mangen te oven len panda čhave-gova sakana kerela sa lenge kritika thaj dukhavne lafora. Akana pozitivnikano si so o romnja ni dikhen o bijanipe sar diso bilačho ja niden pe gogji kaj si bilačeste tretirime ja te oven mukle korkori. Ko than golese, den pe gogji kaj sa sasa šukar kaj doula sasa lencar thaj zorarkerda len.
Anglal, ko vakti thaj palo bijanipe
Golenge save so avgo drom bijanen, vakjara lenge so ka čerdol, so ka ovel ano hospitali, save sa bukja nakhen ko bijanibasko than. Sa jekh roden amen te kera lenge termini ko ginekologo. Te na halile so vakjarda lenge i babica, aven amende, a amen ko majlokho čhani vakjara lenge. De arka kaj so šaj.
O jekhajekh vjavaharisarel pe thaj ki medicinaki dokumentacija, phenel pe ponodoringate . I romni te na halili diso (sar egzampli palo testi ja ultrazvuk) doula barabar lasa dikhen o raporto thaj pakjan kaj sa si šukar. O doktori te darada la, arkasa katar doula dikhen te arakhen dujto gndipe. Si thaj bijanipasko plani. Doula hramosarel e dajako rodipe, sar so si te cidel pe i epiziotomija ja mangin tromale te phiren ko than te pašljon ko kreveti. Te si zarurimo te kerel pe carsko rezi, hramosaren e dajaki mangin ki operacijaki sala te ovel thaj amal/lin.
Amari rolja si ko bijanipe te ova dži i romni. O fokusi si ki romni, a doula kerel gova so i romni ka rodel, bilo te ovel lafi baši masaža, bešipe, phiripe ja barabarutno leibe hava.Te si zaruri da la thaj fizikano saporto te rodija arka. Gijate vakjara lake te crdija diso bilače kaj golese naj voj došali. Ko agor katar bijanipe vakjara lenge: ‘Tumen kerden kava, nikerdem me, na o doktora-salde tumen thaj kerden but šukar buti’.
Palo bijanipe doula šunel e daja, sar vakjarel bašo bijanipe, sar hošisarela sa pe, so sasa majphare thaj sar i doula dija la arka. I romni te nimangla majbut čhave, doula del la informacie baši kontracepcija, save so šaj te lel bilovengo.
Mo plesutno bijanipoasko ekspiriensi sasa klidutno te ovav doula, gova so čipotisalilo mange nimangav te kerdol pe averenge. Kana ka irisarav man ko mo ternipe-bijandem kana sasa man 15 berš-nidžanava sa so ka kerdol ki bijanipe, sose našti te dav vika, sose paton man ko vodži. Ja sose gijate vjavaharisajle mancar, sose sasa zaruri te na kerav lafi. Te dava sa cra vika, vakjarena sa kaj našti te oven gijate bare dukha. Kerdilem doula te šaj i romni korkori te čhinavel, a na avera, so ka kerdol lake badanesa.
Ko šuru taro programi doula rodena sa pe džuvlja kaske so si lenge zaruri gasavo servisi. Pal gova i paramis buvljola sa katar jekh ki aver džuvli baši gova sar si but šukar te ovel tut doula, sar zorarkerda len. Sa gova čuta len korkori te aven dži doule. O vjavahari si pherdo pakjaipe thaj athinisarel sar doula kerel o aksesi kori o džuvlja, lače lafencar thaj garantiripasa kaj ka ovel lasa ko sahno procesi.
Aso lengo profesionalnikano eksperiensi, diskriminacijasa kolasa so arakhen pes o Romanja thaj o strukturalnikane anomalie ko sastipasko arakhipe nimukel len te ovel len ginekologikan-akušersko arakhipe save so sajdisaren lenge manušikane hakoja thaj garvasjalipe.Gijate džanlo si te ikerel pe ki gogji kaj sakoja romni ni hošisarel katar jekh vakti dajako instinkto. Naj sakana ‘Ak sem, den man me čhave, me sem but šukar daj’. Palo pharo bijanipe e dajaki gogji šaj te gndisarel sode sasa dikhavno. Ko gasave čhipote me lav e maksme, a i romni kana vakjarel kaj si hazri, e togaj dav le. Niforsirisarav thaj nianav ko pučipe lako dajutnipe. Dikhlem but bijanipa kaj so, i romni palo gova kana lija e čhave, voj thaj o ckno maksmi oven majsmirime thaj kerdon majpaše.
O negativnikane ekspiriensija šaj te keren asari ki dajaki thaj čhaveski konekcija, kerindoj postnatalnikani depresija, so kerel komplikacija ko sikljovipe ko dajutnipe thaj familijarnikano dživdipe. Numa kana kala džuvlja si len saporto thaj doule ki romani khedin, lengo hoši ko siguriteti, autonomija,sastipaski minsa thaj veštine zorarkerdon. Kaja zorarkerdi konfidencija del šajdipe te ovel majšukar bajroipe lenge čhavenge thaj familijako pašipe.
