Ko amare maškaplesute vjavaharija nitrobul te avel dži gova dajekh te hošisarel pe bilače.Ulavdeste nitrobul gova te ovel lungo vakti, o hoši te ovel sakana, te na ovel ko kontinuiteti thaj nekas amendar te ovel ko hali katar so na dikhel ikljovipe. Kaja konkluzija iklili sar dominantno, palo lafikeribe e čhavencar save so džan ko učeder klasoja fundavni sikljovni ko zagrebeski umal.
Reprezentativnikane egzamplosa sikle, ulavde ko duj kupe, afirmativnikani thaj negacijaki, dende si lenge teze, save deskriptivnikane karakterizirisaren maškarplesutno vjavaharibe thaj komuniciribe, sa baši so šaj te avellenge ki godi, te keren kritikano gndipe, te vakjaren pumare stavora thaj te šunen averengere stavova. Avilo dži siklengoro argumentirimo diskutiribe thaj sikada kaj von but šukar pendžaren o nakorektno, sebično thaj čhelalo vjavaharibe, o oblikora thaj o čhani taro gasavo vjavaharipe.
E vrstengo čhelalipe ko čhave kerel asari ko turli aspektora. O čhave save so si ki rolja viktimija sakana hošisaren dar, ladž thaj biarkako. Keren zaruribe te oven ki izolacija, o korkori pakjaibe si lenge but tele, a vaktesa hošisaren pharipe thaj depresija savi so šaj te ovel sa majbari, gova anel te hošisaren pe nidikhle thaj nahaljome, ulavdeste o phureder te na pendžarde lengo problemo thaj nidikhen sode si serioznikano. O čhelalutno palem, si le leske karane baši gasavo vjavaharipe. Nekana si gova so naj le siguriteti peste, mangin te ovel dominantno ja te ovel le sama, si čhipote thaj kana si le traumatikano eksperiensi. Togaj o čhavo čhelalipasa sikavel pere frustracie, Jekh katar o aspektora asari ko čhave si o nattidže save so si ko gola čhave so dikhen o čhelalipe so kerdol pe maškar lende, lende šaj te kerel pe hoš taro došalipe, sebepi so na reagirisaren ja katar i dar te na oven viktimora, te hemisarde pe.
Khoni nimangel te ovel viktimi, phanden o sikle. Gova kerel bilačo hoši thaj najkolaj te ikljol pe katar gasavo hali kana ka kerdol pe tuke. Te na čhinade pe, gola čhipote oven sa majzorale thaj lengo pharipe si phareste te phiravel pe. Numa sar te džanel pe savi si i simantra ko vjavaharibe kana sakodivesko diripe barol ko čhelalipe? Palophutaribe kale pučipaske iklile thaj o avgo teze ki diskusija – “amalikano čhelalipe“, ,vakjarindoj kaj o amala maškar peste zaruri si te oven majtolerantna. O bucibe, crdindoj bala thaj o zadipe maškar o amala si mukle, t.e. si obliko tari komunikacija, vakjaren nesave sikle, a avera bare takatesa sikavena sa mujaliipe golese, vakjerindoj kaj o amala nitrobun gijate te vjavaharisaren pe sose i persona savo so gova hošisarel čhuven la te ovel sakana ki dar. Gijate latar đžaren te na vakjarel niso thaj te rodija gova te na keren le, phenen lake kaj si bare hošesa thaj zaruri si te ovel majzorali ko gova. Ki konkluzija tari avgo teza, o sikle vakjarde kaj kala oblikora taro vjavahari naj šukar čhani baši komunikacija thaj i persona te phenda kaj gova nimangel te kerel pe lake, zaruri si te čhinavel pe golesa.
O lafikeripe kontinuisarda vakjerindoj situacie save so ulavde sikle hošisarde len, a kolende gndisarel pe kaj o vjavaharibe mujal lende nakhle o simantre taro sajdipe, haljoipe, lačovakjaripe thaj šukar vjavaharipe. Sasa pučipe so te kerelpe ko gasave situacie? Zaruri li si te vakjarel pe gasavo vjavaharipe thaj te vakjarel pe e jerienge, e sikamnenge, e profesorenge ja e džovapjale pedagokikane institucienge ja majšukar si te na vakjara, pakjaindoj kaj ka nakhel? O problemi naj te čhinadol cinkarindoj, phende jekh kupa sikle. Golesa ka sikava kaj naj amen amaro takati thaj sajdipe thaj kaj džara aver dajekj te kerel diso amenge, a gova ka ovel džipherdi karana baš nevo maltretiribe. E instituciengo reagiribe thaj gijate si kišlo thaj pocra kerdon pe o bukja. Kate ka inkludirisaren pe thaj o jerie, o džovapjale službe thaj sahno procesi ka ovel but lungo thaj ka kerel majbaro asari, phende o sikle ko pumaro gndipe. Nevi teza savi so kerde la si “ko čhelalipe zaruri si te del pe dživapi čhelalipasa” sose gova si jekhutno čhani te ova korkori amenge. Sakana te rodijam nekhastar averestar, naj te kera amaro korkorutnipe thaj ka naštisara korkori te čhinava amare problemora. Kana o čhelalutno korkori ka hošisarel pe mortikhate, ka lel te gndisarel baši poro vjavaharibe sose naj te ovel lese šukar, a amen ko gasavo čhani ka kera te ova respektuime, vakjarde o čhave.
Aver kupa sikle ačile mujal ko vakjeripe kaj čhelalipasa šaj te ava dži sansari thaj čhinavibe sose o čhelalipe so si, salde ka ovel majbaro, so sar so ka avel o vakti ka kerdon sa majbare nattidže baši persona so si ko gasavo vjavahari, numa thaj baši sahno than. Ko agor palem ka ovel zaruri te inkludirisaren pe o pophure, numa ko gova vakti ka ovel but majpharo, sar e viktimeske gijate thaj e čhelalutneske, gijate thaj e čhavenge save so sasa opservatora, save so nivakjarena sa nisio thaj sa ikerena sa an peste. Lengi konkluzija sasa kaj sakova čhelalipe zaruri si te vakjarel pe phurederenge, gola so si džovapjale. Sakova holjako ikeripe ja navakjeripe šaj te anen dži kidipe gasave hošipa, dži frustracie save so ka anel dži rivendžiribe (osveta), sakodiveskio te truisaren gole personako dživdipe thaj šaj te ovel majbaro čhelalipe korkori peske ja avereske, phandie o čhave,a nevi teza iklili “depresija so iklili katar vrstengo čhelalipe so šaj te anel thaj korkori peske te kerel bilačipe”.
Nesave sikle gndisaren kaj ulavdi količina čhelalipe si ko sahno dživdipe thaj zaruri si golesa te sikljol te dživdisarel pe. Si strukake terapie so šaj te den amen arka sose ko dživdipe niso nidžal lokheste. Avdive si turli psihologijake terapie so si normalnikani buti thaj den amen arka ko bajroibe amare maškarplesutne vjavaharija, phende goja kupa sikle.Numa si phučipe: Save si amare maškarplesutne vjavaharija, te si amenge zarurime terapija thaj drapija te sasljova katar gasave vjavaharija. Terapie naj amenge zaruri, phandije avera. Gova šaj te del arka, numa našti dži agor te crden o nattidže save so ačhon amende. O vjavaharija save so keren amen bibahtale thaj save so negativnikane keren asari ko amaro mentalnikano sastipe sikaven kaj jekh mujal avera naj amen haljovipe, kaj najsam empatikane thaj kaj sakana došakera averen a amen kera amen kaj sam pošukar thaj sakana kera sa šukar.
Ko phučibe savi si amari mera pali savi gndisara kaj sam majšukar averendar, o sikle dije džovapi kaj sakova kamjabi ani sikljovni, šukar molja, thaj pal gova amari konfidencija so nekana naj diso zoralo ačovibe, numa sale amare gndipa baši korkori amende sar but šukar persone sose sar egzampli sar ruhjale, si amen pohari dar thaj dikjova kaj sam “majzorale”. Gijate vakjaren kaj gola save so nimangen te oven dirime, lencar aso lende zaruri si te kerel pe o mujal, so vakjarel kaj nitromal te vakjarel kaj nimangel gasavo vjavahari numa te ikerel pe ko gova kaj si leske sajekh. Te rodija pe arka taro phureder ja katar strukake persone savenge so vakjaren kaj si cinkaroša, gndisaren kaj gova naj šukar sose naj te kerel nisavo asari ko pošukarkeripe ja čhelalipasko ačavipe, numa gova ka kerel majbaro čhelalipe. O cinkaribe si kišlipe, vakjaren.
Maškar o čhelalipaske oblikora dži save so ale o sikle ko vakti taro dikusie astarde pe thaj ko fotografiengo sikavipe te oven čute ko socijalnikane sepetke (mreža) bi te oven mukle lendar. Jekh kotor taro sikle phende kaj gova naj niso, te naj disavo teksti savo so si bilače saikerinasa, džikaj buteder lendar dikhel problemi panda ko fotografijako sikavipe thaj gndisaren barem te pučen, anglal te sikaven.
I konkluzija taro lafikeripe thaj i diskusija sikada pe majangle kaj cra pindđžara amen maškar amende thaj trujal gova so beršencar dža ko jekhajekh klasi ja generacijasa sam paše pa arakha amen ko avera sikljovnake aktivitetora , pendžara salde nesaven, kolencar kerdam pašeder vjavaharija ulavde dasa pakjaipe, džikaj e averen nidžana len. Kaj si vrstengo čhelalipe thaj kaj kerela pe lafi baši but džanli tema baši savi so but hari kerela pe lafi, ki pumari konkluzija vakjarde sa o sikle. Ko jekh gndisaren kaj ko lafi baši kava, zaruri si te oven inkludirime sa o čhave thaj kaj si zaruri te šunen pe o čhave da so si len te vakjaren. Amen manga te vakjera amaro gndipe numa si but hari čhipote kana pučen amen, mujal okola so amen si zaruri te šuna len, vakjaren o čhave. E vrstengo čhelalipe si baši o čhave, maškar amende viktimija si thaj o sikamne, golese zaruri si aktivnikene te la than ko lafikeriba baši gova sostar amen nakha, phenen.
Vrsatko čhelalipe kerdol pe sebepi “glupa” bukja, o phureder gova nihaljon le. Si situacie kaj so našti te avel pe dži čhinavibe, numa džanlo si golese te kerel pe lafi, si jekh katar o konkluzie. Zaruri si savore te dikha te prevenirisara o čhelale čhipote anglal te oven,a o lafikeripe e čhavencar panda katar ciknipe si majšukar čhani goleske, vakjarel aver sikli. I tema taro vrstako čhelalipe si but džanli soske sakana si ko čhave ko sikljovne. Ko lafikeripe ki kaja tema zaruri si te oven inkludirime thaj okola čhave save so si len turli stavora thaj majbut te sikljon baši čhelalipaske oblikora mujal averende, vakarel trito siklo. Vakjaren kaj but hari si i sama ko čhave so nikeren but lafi thaj si crdime korkori peste, sose šaj si disave karane baši gova. O čhelalipe mukel bare nattidže thaj naj ‘šukar’ oblikora čhelalipe, thaj kohoni nitromal te nakhel golestar, sose savore amen sam ko amaro čhani diso ulavdeste, phandije ko agor.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
