Katarina Taikon, švedijaki akterka, hramarka thaj aktivistka, sebepi po asari ko švedijako sasuitnipe kompariril pe e Martinesa Luter King, voj si jek kataro ikone baši Romenge nijamora thaj jekh katar majbare šcvedijake marutnja baši manušikane nijamora. Trujal gova so po drom nisisarda ko margine taro švedijako sasuitnipe thaj formalnikane educirisarda pe kana sasa la biš berša, pere zoralipasa e Romengo pučipe ani Švedija čuta le ko centralnikano politikano čhinavipe, a ko poro serijali kataro angažirime lila čhavenge trujal i čhaj Katitzi crdija baro gendo drabarutne thaj avral katari Švedija.
Salvacija ki scena
Katarina Taikon si bijandi ko 1932. berš ko kampi paše i diz Orebro sar majcikni katar štar čhave taro Džon Istvan Taikon, Roma Kalderaša kaskere so darhija si katari Rusija a ki Švedija avile ko nakhipe kataro 19.ko 20. šelberšipe, thaj i Agda Karlson, Švegjanka kola so o Džon pendžarkerda la ko jekh leskoro bašalipe. I Katarina lija te džal ki sikljovni kana sasa la 10 berš, numa sebepi so nisisajli i mareba, palo lesko agorkeripe šajsa te ovel majničali. E Katarinako dat kerela sa takati majsig te hramosarel pe čhaven ki sikljovni, numo ko gova sasa činado ja katar lokalnikane radžija ja katar o familije save so nimangena sa lenge čhave te džan romencar ani sikljovni. Kana e Katarina sasa la 14 berš, nesave berša angleder, thaj laki phureder phen i Rosa , sasa zaruri te prandisaren pe.
Ko than te astarel gasavi prandin, i Katarina palo nekobor čhon avgo našla ko šelteri baši čhave, a pal gova sasa thanakerdi ki jek ustanova savi so sasa baši manuša bi kherengo kaj so resarda te arakhel pese buti thaj te ovel la finansijako biathinalipe.
Ko 1948., o Arne Suksdorf, džanlo švedijako dokumentaristo thaj avgo švedijako oskarovco, arakhla e Taikona ko jekh romano kampi thaj dija la šajdipe te ovel ki šerutni rolja ko lesko filmi Džaipe[Uppbrott], ko dešeminutengo khelinako filmi kaj so sikavel pe e Romengo dživdipe ko jekh romantikano čhani. O filmi anda džanle pozitivnikane bukja sose o dijalogora ko filmi sasa ki romani čhib thaj avgo drom o Roma najsa sikade ko negativnikano konteksto. O filmi e Katarinake dija šajdipe te ikljol katar cikneberšengi prandin thaj phutardile lake o vudara tari umetnikani kariera.
Ko avutne deš berša, trujal gova so sasa zaruri te kerel turli bukja te šaj te dživdisarel, i Taikon sa majbut lela sa than ko filmora thaj ko performanse thaj lija sa majbut te ovel maškar dizkake afrtistikane thana. Ko 1952, o akteri Per Oskarson e Katarinake thaj lake phejake e Rosake dija šajdipe te thanakeren pe ko lesko baro kher kaj so avgo drom arakhle pe e Deklaracijasa katar UN baši manušikane nijamora thaj nijamija baši kherutnipe, buti, edukacija so barabar lenge edukacijasa, irisajle ko politikano aktivizmo thaj buti te kerel pe pošukar e Romenge nijamora.
Iranipe ko aktivizmo
Ko 1958. hramosardape thaj ki sikljovni baši bareder persone, thaj o jekha jekh berš pendžarda pe e Bjornesa Langhamer, fotografo savo so ki leski arteski buti sikavela sa intereso baši o Roma thaj lesa i Taikon biš berša ulavela sa paše intelektualnikani thaj politikani pozicija.
Sar diso majučo so kerda i Taikon ki terni faza katar lako dživdipe si o ikalibe lako avgo lil Ciganke (Romanja)[Zigenerska], ko 1963. berš savi so korkori pal peste sasa bari resarin: kerel pe lafi baši avgo lil katar romano auktori ja auktorka savi so kerel lafi baši Romengo dživdipe ani Švedija. Gova autobiografijako lil kerda bare diskusie ko publiciteti thaj reakcija kaj si zaruri diso te kerel pe palo pučibe baši najekhajekhipe maškar švedijaki raštra thaj e romane populacijaki segregacija. Majbaro asari ko lako angažmani kerda e Paulesko,lake phralesko, mudaripe ko 1962. berš.
Jekh berš palo lilesko ikalibe, i Taikon pendžarda pe e Martinesa Luter King savo so avilo ani Švedija te lel e Nobelesko pursako baši sansari. O jekhajekh berš barabar pe phejasa Rosa ko pervazora tari organizacija „Romano sojuzo“ kidija butederen terne aktivistora thaj maškar aver, kerda kursi te šaj te sikljon o phuredr Roma te drabaren thaj te hramosaren. Sebepi so e svedijake edukacijake radže nimangle te finansirisaren e manušen save so džana so ko kursi, o „Romano sojuzo“ kerde protesto ko Avgo maj 1965. berš. O protestora sasa kamjabale i delegacija legardi katari Katarina Taikonsasa akhardi ko lafikeripa ko premieri Tage Erlander, gova sasa avgo drom romani delegacija te kerel lafikeripe uče dženesa katar majuče radžija. Sar nattidža, ani Švedija phutardile deš sikljovne phurederenge, a o programi sasa inkludirimo ko nacionalnikano edukacijako sistemi.
Katar 1965. dži 1970. ko tiraži katar 3000 kotora ikalela sa plesutno magazini telo alav Dživdisara. Ko gola berša i Taikon ikalda po dujto lil Amen sam Roma.
Ko 1954. berš kana činadili i decizija baši imigracijake namukina, but našle manuša ani Švedija rodie te ovel len ačovipe te šaj te nisisaren nevo dživdipe. Ko 1967. berš e švedijake radžija rodije tari Katarina Taikon te del len arka baši našle manušengo statusi katar Polanda thaj Italija. Palo o avgo nakamjabi te ačon o našle manuša, sasa organizirimo protesto savo so anda nevo arakhipe e ministeresa kaj so sasa činado kaj ka ovel lenge muklo te ačon.
Numa, duj berš pogeči kerdili jekhajekh čhipota, numa mujale esapesa: e socijaldemokratengi radži čhinada i kupa katar 47 francijake Roma te na del pe lenge azili thaj te džantar katari Švedija. Trujal gova so kava činavibe palo duj berša sasa crdimo, kava romengo paldipe kerda baro asari ki Taikonako stavi baši gova sar te kerel pe buti bašo sasuitnipasko iranipe. Ko šuru katar 1970 berš čhinada te kerel radikalnikane iranipa thaj lako aksesi sasa čuto ki buti e majternencar gndindoj kaj lencar ka šurarkerel o iranipe ko švedijako sasuitnipe.
I čačikani mareba baši nijamora arakhla po drom
O evidenti katar nevo aksesi sasa dešeberšengo butikeripe ki serija romana čhavenge telo alav Katitzi kaj so centralnikani rolja si i čhaj jekhajekhe alavesa. Crdindoj katar plesutno ekspiriensi thaj astarindoj džanle socijalnikane thaj historikane teme baši romani khedin, majanglal o teme katar nanijamalipe, nadžanipe thaj ekskluzija, i Taikon kerda lila save so resarde baro populariteti ani Švedija thaj avral latar.
I publika thaj i kritika sigate prependžarda e paramisengo džanlipe baši i Katitza thaj katar 1975. berš ikalindoj o stripi, lija te kerel pe thaj adaptacija ulavde paramisenge thaj ko avera medie. Ko 1979.berš kerda pe televizijaki serija, majgeči thaj teataresko performansi, a 2019. o Evropako Romano instituto baši arti thaj kultua (ERIAC) ano Stokhlom organizirisarda bari egzibicija baši Katitzi thaj lakoro asari.
Ko egzibicijake pervazora kerdili i serija katar efta harne dokumentarnikane filmora baši o lila thaj lengi auktorka. Baši i auktorka dikhli si i biografija telo alav Dive kana ka ovav tromali 2012.berš ikalda la i žurnalistka thaj redaktorka Laven Mohtadi , a upri funda taro lil i Mohtadi thaj o žurnalisto Geler Tamas snimisarde ko 2015.berš dokumentarnikano filmi Taikon.Bivakjerdi paramis e romane marutnjako baši tromalipe. Ko 1981. Berš palo ikljovipe o paluno kotor katar o serijali, i Taikon muklja pe katar Langhamer. Ko berš so avilo palo vilesko atako peli ki koma kaj so ačili dešutrin berš kolatar si nikana nidžangavdili. Muli 1995. ko than Iterhogdal.
