Leljaripe napija ko čhipote taro jekha jekhe beršerngo/vrstengo čhelalipe ko nesave sikljovne si šukar praksa.E strukaki kolaborantka psihologo savi so kerela buti ki fundavni sikljovni ko pockno than ani Kroacija, barabar pe kolegencar resarda te ciknjarel pe e jekha jekhe beršerngo čhelalipe istemalkerindoj prevencijake napora thaj praksa. Džanlo asari sasa thaj gova so ki jeriengi struktura so si poterne jerie thaj o pocikno gendo čhave ki familija. O evidentora šaj dikhen pe katar pockno gendo čhipote taro jekha jekhe beršerngo čhelalipe, nujma thaj e problemengpo čhinavibe palo čhelalipasko čipotiribe. Nekobor bukjarne tari sikljovni inkludirisajle ko programi Trening baši dživdipaske veštine, so ki digra tari lengi županija kerda o Zavodi baši publicirimo sastipe.
Ko dživastesko lil ko kava programo vakjarel pe kaj leski resarin si o sikle majšukar te hazrikeren pe baši čhinavibe dživdipaske pharipa prekal džaniba thaj veštine kolencar so ka šaj:te keren sasto tasviri peske, te oven majtakatime te anen decizie thaj problemengo čhinavibe, te komunicirisaren thaj te crden pe katar nahaljovibe, te oven len neve amala, te roden pumare hakoja, te na keren diso so naj nijamalo, te na keren gova so avera rpoden lendar. E dživastesko lil si kerdo e siklenge taro sa berša, a si le thaj praktikane egzersajzera pal save so o bukjarne ko sikljovne kerena sa lencar buti. Avdive gasavi buti si but zarurime soske sar so phenda jekh siklovnaki bukjarni savi so lija than ko bukjarne kamre:
Džavdisara ko vakti taro sahnodživdipasko treningo, sikljovipe turli veštine thaj džaniba thaj golese zaruri si maškar amende te kera lafi thaj te ulava informacie, a informaciengo diseminiribe, si zaruri thaj e čhavenge. E Čhavencar te na kerda pe lafi thaj te naj len informacie thaj veštine sar te reagirisaen ko turli čhipote, našti te džara lendar te keren koregiribe ko pumaro vjavaharibe. E čhavenge zaruri si lenge thaj e jeriengo saporto, numa avdive gova si cra, golese si amen savoren džovapjalipe ulavdeste save so kera buti čhavencar ko savo te si čhani, sar egzampli ki sikljovni, ko centrora baši socijalnikani buti ko zavodija baši publicirime sastipe. Te sam čače džovapjale diso golestar so sakova dive lipara le, o čhave diso ka šunen thaj ka ačol lenge sar informacija sar džanipe so ovel len ko vakti kana ka ovellenge zaruri. Ko bukjarne kamre kaj so avena sa o čhave aktivno lele than sar dersidejutne thaj sar programenge kreatora thaj savalija, ko sahne programenge dija nevo aspekti. Gova sikadilo ko interesi e sikamneske thaj i sama kolasa so lije than ki realizacija.
O bukjarne kamre e čhavencar ki kaja sikljovni si ničali programa. Lencar si astarde turli saikerina thaj metode kolencar so o sikle pendžakeren pe turli oblikoncar čhelalipa, komunikacijake veštine save so šaj te čhinaven o čhelalipe thaj sikavela le sar te den arka e viktimeske ko čhelalipe, o šajdipe so ačon te istemalkeren pe te si ko hali sar opservatorija, o nattidže taro vrstengo čhelalipe bašo viktimi, numa thaj baši o čhelalutno thaj avera istemalkeripaske saikerina sar so si metoda baši lokheder sikljoipe, e mediumengo asari ko čhavengo bajroipe thaj avera teme so si kotor taro lengo sakodivesko dživdipe. Ki programa si inkludirime thaj o bukjarne kamre baši prevencija taro čhelalipe, organizirime taro UNICEF,ikerena sa pe thaj tematikane arakhipa jeriencar baši gova sar te pendžren pe e čhavesko vjavaharipe, so te kerel pe thaj kastar te rodel pe arka.
Sikljovnake aktiviotetora – reakcija ko čhelale čhipote
Kana ka avel di vrstengo čhelalipe, i procedura thaj gova so keren o bukjarne tari sikljovni, ko avgo niče srukako kolaborati o psihologo, a napal sa o resto, profesora rhaj o direktori si but jakhdikhli thaj kerela pe bi diso te promukel pe.Kana dikha kaj avilo dži vrstengo čhelalipe, ko dakiko čhinava le, vakjarel e sikljovnako psihologo thaj džipherel: Kera lafi e čhavesa savo so sasa viktimi, akhara leske jerien thaj kanuneske arakhutne manuša. Ki čhipota taro phareder fizikano čhelalipe akhara e policija thaj te si zaruri kera medicinako dikhljaripe e čhavese, ja ambulantako dikhljharipe ja akharindoj sigutni medicinaki arka.
E čhaveske jerienge vakjara so te keren thaj bičala len ko džipherde strukake thana kaj so šaj te roden arka, ko athinalipe taro zaruripe. Pal gpova avel o lafikeripe e čhavesa čhelalutno, kaj so trujal e strukako psihologo lel than panda jekh strukako kolaboranti, savo so ko jekh si thaj tazdivutno e lafikeribaske thaj e čhavesko vjavahari. Ko kava lafikeripe, dikha te araka i karana katar čhelalipasko vjavaharipe. E siklesa nikera lafi anglal leske jerie, von aven palo lafikeripe e čhavesa. I procedura si but jakhdikhli.
O lafikeripe e čhavesa kaske so sasa kerdo čhelalipe, leske palo sa, avel lokhipe. Gova si vakti kana sa pučarkerel pe thaj so ka ovel le zarurime emocionalnikano saporto. Majbut o čhave phutren pe ko lafikeripe, thaj trujal gova so nidžanen durust (tačno) te vakjaren so kerdilo pe lenge. Ko kala čhave barola sa i rezistencija te na džan ani sikljovni, ustanova savi so si zaruri te del len siguriteti, ko than taro gova, barol o nasiguriteti, dar thaj o mazunipe.Golese e čhaveske viktimi zaruri si te del pe leske saporto. Hari si salde te kerel pe lesa lafi, numa zaruri si te leljaren pe thaj praktikane napija save so šaj te oven thaj lungeder vaktesa, sar adekvatnikani psihologikani arka bašo zorarkeripe, ko gova te pendžakeren čhelalipe thaj te oven hazri averčane te reagirisaren, vakjarel e sikljovnako psihologo džipherindoj sar ponekana kerela pe buti baši stzrukaki arka so o čhave ka ovel len avral tari sikljovni.
O čhelalutne turli reagirisaren. Okola so jekhe dromestar čhelaleste reagirisarde, palo hali savo so pherda o tahtaj katar lengi tolerancija, kana ka arakhen pe e nattidžencar katar lenge keripa ko but čhipote haljon kaj došakerde thaj kaj šajsa te reafirisaren averčhane . Sebepi gova lengo vjavaharibe šaj lokheste te kporegirisarel pe. O sikle save so čhelaleste reagirisaren sakana došakeren averen kaj si avera bange thaj kaj von sine salde provocirime. Gasave čhave ni gndisaren kaj si o problemo lende thaj golese nimangen nisavi arka. E čhelalutne thaj e viktime nikana na anen le ko jekh, numa si metode kana kerela pe medijacija ko kontrolniokane šartija kaj so si pobut strukake pesone thaj gova kana si polokhe oblikora katar vrstengo čhelalipe kana šaj te kerel pe te sansaralo mudro čhinavibe baši solduje rigengo šukaripe. O čhave katar klasesko kolektivi ponekana si kotor taro procesi, ko kotor kana kiden pe informacie baši gova so čhipotisalilo ja so sasa anglal te kerel pe vrsengo čhelalipe. Nekana džikaj kerasa lafi, lijam buteder informacie save so sasa ko plani te keren pe, numa sa panda na čhipotisalilo thaj šajsa salde te kera diso preventivnikane thaj te na mukel pe te kerdol, vakjarel o psihologo.
O procesi buti e viktimesa thaj e čhelalutnesa si lungo vakti procesi soske o solduj čhave si bibahtale thaj si lenge zaruri arka, golese niačadol salde golesa so ka čhinava o čhelalipe, o čhelalipe niačadol sar so niačhon thaj disave napija save so i sikljovna si la šajdipe te istemalkerel len baši sankcioniribe na astaripasko thaj čhelalipasko vjavaharipe. Palo gova so ka ovel kerdo o sahno proceso, ko athinalipe taro čhelalipe šaj te vakerel pe mujesko džidžanibe, džidžanibe, ukori thaj te prečivel pe o čhelalutno sar paluno sikljovnako napi. Meri lafikerutni vakjarel kaj ko lako dešupandže beršengo ekspiriensi ko bukjarno than strukaki kolaborantka-psihologo ki sikljovni najsala čhipota te crdel ni čhelalutne ni viktime, numa gndisarel kaj kana o jerie sar majšukar napi čhiven e čhave ki aver sikljpovni, sikavela pe kaj si gova šukar.
E jeriengo vjavaharipe
Kana vakjarel baši jeriengi reakcija,o psihologo vakarel kaj si but diferencija, numa kaj ki sikljovni kaj so kerel buti o jerie sakana sasa hazri te ovel len kolaboracija te astaren o bahani katar strukake bukjarne thaj te ovel len kolaboracija ko vakti taro procesi thaj sasa hazri te roden strukaki arka avral tari sikljovni. Baši jeriengo vjavaharibe ko čhipote taro vrstengo čhelalipe kerdem lafi e psihologosa taro Centro baši deibe servisora ki khedin kolate so kerel buti čhavencar thaj ternencar ko bajroipasko riziko ja bajroipaske pharipasa , savi so phenel kaj si la pozitivnikano ekspiriensi:
Ko Centzro si amen šukar egzamplora baši kolaboracija jeriencar katar solduj ruga ki čhipota taro vrstako čhelalipe . O jerie phutarde roden konsultacie thaj čhani te šaj te keren buti e čhavencar. Astarindoj o strukake analize thaj sugestie thaj motivacijasa , barabar resa dši resarina kaj so manga te ova . O jerie liparen i veština korkori peske sar kaj so mangen te keren buti. Katar aver rig si jerie thaj čhave save so naj minsale kaj si inkludirime ko vrstako čhelalipe – dikha te sikava lenge gova, a pal gova o avutne hape. Strukake arkasa, zaruri si intezivnikano angažmani katar o jerie thaj kolaboracija strukake bukjarnencar sebepi konzistentiroba ko turli o kontekstora.
Katar kale sikljovnako egzamplo, numa thaj avera sikljovne kaj so si problemi vrstako lčhelalipe, kerel pe aksesi samasa thaj džovapjalipe, sikadape kaj nitrubul te muken pe o evidenti katar preventivnikane napora. Ko paluno raporti katar džijaneski nijamalutni baši čhave baši 2023. berš, vakjarel pe kaj i prevencija katar vrstako čhelalipe si sakone sikljovnaki dajatva thaj zaruri si te kerel peri preventivnikani strategija. Trujal so si anglunipe ko terbijat-edukacijako sistemi, napalal nekobor berša thaj ko kale bukjakio segmenti, palem si najekhajekhipe ko proceso. Mere lafikerutne vakjarde kaj trujal preventivnikani edukacija e siklenge thaj e jerienge, zaruri si te del pe thaj sama ko keribe pošukar kolaboracija maškar turli relevantna institucie sar sikljovni, centro baš socijalnikano arakhibe, sikljovnaki medicina thaj policija, numa thaj edukacija e sikamnengiri thaj profesorengi. Katar lafikeribe e kolegencar phanden kaj si mangin thaj zaruribe baši džipherdi edukacija baši gova te preveniril pe vrstengo čhelalipe , numa sar te reagirisarel pe kana ka ovel čhipote te ovel.
Thaj ko agor, so vakjaren o čhave: Majšukar than baši edukacija e siklenge thaj e jerienge ko sa vrstengo čhelalipe, ulavdeste ko socijalnikane sepetke si i sikljpovni soske savore dikhen o sikljovne sar than kaj so sikljon vi o bare vi o čhave. O jerie zaruri si te sikljon savo zijani anel e o fizikano džezakeripe, te phenda pe lenge ka j o fizikano došakeripe ,naj muklo,sose panda jerie fizikane džezakeren pumre čhaven. Ki sikljovni sa o bukjarne si zaruri te nakhen edukacija sar nesavo ulavdo socijalnokano višaj savo so ka ovel baši čhavengoro arakhibe taro čhelalipe.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
