Ko lafikeripe baši vrstengo čhelalipe me lafikerutne, profesorke pali psihologija barvale eksperiensesa bukjasa čhavencar thaj ternencar, si ko jekh e faktesa kaj e vrstengo čhelalipe ko palune berša si ko bajroipe, a trujal fizikano thaj verbalnikano čhelalipe avdive si thaj elektronikano čhelalipe. Jekh si profesorka pali psihologija dešupandže beršenge bukjarne ekspiriensesa ko than strukako kolaboranti psihologoske ki fundavni sikljovni, a i dujto po eftaberšengo bukjarno ekspiriensi sar psihologo kerda le bukjasa sar trampibe ko sikljovnake ustanove, ko Kroacijako zavodi baši bukjarnipe thaj palo gova ko than psihologo ko Centro baši deibe arka čhavenge thaj ternenge bajroipask riziko, ačoipe ko bajroipe thaj/ja bajroipaske pharipa.
Nekana sasa majbut fizikano vrstengo čhelalipe ko vjavahari taro avdive, kana trujal o verbalnikano čhelalipe ikljon pobut neve oblikora vjavaharija kedime alavesa ‘sajber buling’, ja elektronikano čhelalipe, vakjarel i strukaki kolaborantka psihologo ki fundavni sikljovni. Vakarel kaj kava obliko čhelalipe but barol pali korona viruseski pandemija thaj si maj surovo sose gova so kerl o čhelalipe izoliril pe katar direktnikano kontakti e viktimesa: Kava čhani keribe čhelalipe dela šajdipe te distanciril pe kara o viktimi thaj si but egzamplora katar so šaj te dikhel pe kaj ko čhelalo naj crdipe thaj naj mukipe ki pi resarin. Ko berša napalal, e mujesko sikavipe ja sar vjavaharisarel pe o viktimi šaj sa te kerel pe nesavo ačavipe, a akana i minsa te dukhavel pe avere si salde nesavi minsa savi so naj kotor katar lengo džanipe. O čhave save so kerena čhelalipe sebepi so naj palpale informacija katar avere personaki reakcija, a savi so si kotor katar naverbalnikani komunikacija, sar so si badanesko lafi ja e avazesko toni, sajek ni haljoven savo razmeri zijani keren averenge.
Pakjav kaj sar so iklile o elektronikane medie majbut barilo e vrstengo čhelalipe sebepi leskop lokhipe thaj lokho aksesi ko socijalniokane konekcie, sar thaj avera kanalija bičalipaske mesažora thaj videozapisora ja fotografie save si len irada te keren zijani avere personake, vakjarel o psihologo savi so del arka čhavenge thaj ternenge ko pervazija taro centro sar strukake ustanove. Gola save so keren elektronikano čhelalipe šaj te ačon anonimna sose šaj te garaven pumaro identiteti ja te hramosarel pe hohavne alavesa. Trujal gova, e čhelalipasko buvljaripe prekal elektronikane medie mukel intenzivnikano nišani soske o viktimi pobut droma šaj te dikhel thaj te drabarel so hramosarda aver persona, thaj sakone neve drabaribasa ja dikhibasa sakana kerel lake bari dukh.O elektrikano čhelalipe si kate ko sakova dakiko, sa džikaj e viktime si le aksesi dži mobilno telefoni thaj internet.
Aso lafikerutnengo ekspiriensi, o murša čhave majbut kerena fizikano čhelalipe sar so si guribe, čalavipe thaj cidibe bala. Ko verbalnikano čhelalipe, mujmaripe, vakjeripe bilače lafija, ponižibe thaj/ja daravkeripe, jekjajek len than vi o čhaja vi o čhave, a emocionalnikano čhelalipe, sar so si izoliribe ja e čhavesko cidipe taro turli kupe thaj khelina, buvljaripe hohaibe thaj garavde bukja thaj aver, majbut šaj te dikhel pe ko čhaja. Gova so si džanlo te vakjerel pe kaj kana si čhipote taro vrstengo čhelalipe ko solduj čhave, vi o čhelalutno vi o viktimi, si viktimija ko čhelalipe.
Čhavo – čhelalutno thaj/ ja viktimi
Upri funda taro mere strukake notikeriba, viktimija si hari pocrdima peste čhave , mudra, palo diso poaverčhane ko vjavahari taro avera pere vrste. Šaj te oven thaj čhave but šukar kamjabencar. Nekana si šaj majsenzitivna ko vjavahari taro avera čhave thaj majbut reagirisaren ko provokacie, vakjarel e sikljovnako psihologo thaj phandel kaj sakana si diferencija ki zor maškar o čhelalutno thaj o viktimi-o čhelalutno si fizikane thaj psihikane majzoralo ko vjavahari taro viktimi. Ko jakha taro čhelalutno o viktimi sakana si biarkako. Na sakana, kerela pe lafi baši čhave crdime an peste. Karana baši gova šaj te oven diferentna, a maškar gova si o nasiguriteti korkori peste, anksioznost ja depresija, vakjarel katar poro ekspiriensi o psihologo ko Centro.Ko šuru našti te dikhel pe kaj o čhavo si viktimi taro čhelalipe, soske o viktimija na prijavisaren gasavo vjavaharipe kana gova čipotisarel pe. O karane si turli,katar gova kaj nipakjan khanikaske thaj gndisaren kaj khoni naši te del len arka , ko avgo dakiko namangena te oven gola save so ka oven izdaice thaj daran kaj majbut ka oven izolirime, dži gova kaj ladžan thaj nimangen te džidžanel pe. Sasa man čhipota taro vrstengo čhelalipe kaj so kana kerdilo o čhelalipe, iklilo kaj o čhelalutno sasa buteberšengo viktimi, ko jekh vakti alo leske but taro sa thaj ki goja izolirime čhipota sikada zor mujal o buteberšengo čhelalutno, vakajarel e sikljovnako psihologo. Sode i te ovel pharo, numa ko vaklti so nakhlja palo niso naštisa te phandel pe kaj kerela sa pe leske bilačipe.
Golese kera diferencija čhelalo vjavaharibe so si izolirime čhipota katar kontinuirime čhelalipasko vjavaharibe. Ki avgo čhipota kerela pe lafi bašo čhave save so naj problematikane ko lengo sikljovibe thaj ko jekh vakti avela dži averčhane vjavaharibe, sar so si agresija ki komunikacija, drska mujal o sikamne thaj mujal pere vrste amala , so si evidenti taro diso so čhipotisalilo ki familija, diso so našti te ikljol pe ko agor, sar nasvalipe ja meripe paše dženo tari familija. Nekana o bilačo vjavaharibe si evidenti taro diso so kerdilo angleder, diso so ačilo ko čhavo thaj pogeči alo dži kulminacija. Katar aver rig ko čhave save so si len bilačo vjavahari thaj sakana majbut kerel pe lafi baši pobut vaktesi disfunkcionalnikani familija.
Prekal bukjako ekspiriensi ko Centro o psihologo vakjarel kaj majlokheste šaj te pendžaren pe o čhave prekal ničali buti lencar. Kaj diso ovela e čhaveske šaj te dikhel pe te si disave jakhdikhle karane, sar apetitesko našalipe, našukar sovibe, phandipe korkori peste ja avera badaneske simptomija thaj dukha, sar dukha ko vogi thaj ko šero. O čhave avena ko Centro jekh drom ko kurko, lengo inkludiribe ki buti, lokjarela te dikhel pe lengo tempo t.e. te del pe lenge zoralipe thaj adekvatno saporto džanindoj lengi dar, napakiv save so nimuken len te putren pe. Katar aver rig o viktimora šaj te sikaven intenzivnikane agresivnikano rekcie mujal avera. Sasa amen čhave save ko kontinuiteti si la agresivnikano vjavahari mujal avera sebepi našukar keribe lafija ja pharipa ko čhibjako – keribasko lafi.
Kana lencar kerela pe lafi baši gasavo vjavaharipe, dikjol kaj gova čhelalutno, si jekhajekh viktimi ko disavo aver than, sar egzampli ki sikljovnim thaj odoringate sasa ki rolja viktimi. Ko Centro kaj so kerav buti, majbut si egzamplora kaj so o marutne korkori sesa viktimija ko avera thana, sar egzampli ki familija ja ki sikljovni, nišanora so šaj te dikhen pe lende si gova sigate holjavon, si len but cikni tolerancijaki digra fustracija, phareste šaj te dikhen pe golesa so hošisaren, naj len komunikacijake veštine ja ko kontinuiteti rodipe sama.
Ki praksa, sa pobut si marutne čhave save so korkori sasa mukle thaj dukhavde , nesave sasa viktimija katar familijako čhelalipe ja katar avera čhave. Gasave čhave si len zaruripe baši sama savi so sebepi kišlo korkori sajdipe majbut barol ko zaruribe te oven superiorna ko vjavahari averenge. Gasave čhave, kaske so fundavne socijalnikane thaj emotivnikane zaruriba, ko avutnipe šaj te ovel len vjavahari sar okola so lenge kerela sine angleder. Zaruri si te vakerelpe kaj naj sakana gijate si panda pobut avera faktora save so kerena asari čhelalipasko vjavaharipe ko čhave.
O posihologo taro centro džiperdest del egzamplora save so si ki sakodiveski praksa, a gova si o verbalnikano thaj emotivnikano čhelalipe maškar o čhave so si len pharipa ja ulavde bajroimaske rizikora. Kala čhave majbut si len gasavo vjavahari so keren but hari amalipa katar o čhave so najlen bajroipaske pharipa. Sebepi izoliribe ja napakjaipe ko than kaj so arakadon pocra prijavisaren čhelalipaske oblikora, a gova kerel len idealnikane viktimora. Kana ka instalirisaren pakjaipaske vjavaharija thaj kana ka phutren pa,vakjaren baši verbalnikane oblikora katar vrstengo čhelalipe thaj baši vrstengi ekskluzija, so lenge šaj te oven serioznikane natidže. O čhave save so arakhena pe ko gasave vjavaharija šaj te oven but mazuni, te phanden pe pest, te hošisaren kaj dukhala len o Šero ja o vogi, nimangen te džan kana si kupe čhavencar, te khelen ko bijandipaske divesa thaj aver.
Ko agor taro lafikeribe o lafikerutne phanden kaj ko palune berša čhivela pe majbaro akcento ki tema vrstengo čhelalipe, pakjal pe kaj si majbut katar so vakjerel pe. Gova so dela galja, a so barilo pali pandemija si o bajroibe taro internalizirime emotivnikano disbalansi ko čhave, sar so si depresuivnikane thaj suicidna gnde, sar thaj o takatija so keren len te mudaren pe, panikake atakora thaj anksioznikano hali. E čhavengo arakhipe o mentalnikano sastipe thaj ko adolescentora si bute beršengo problemi ko so sakova drom vakjarel e e dijaneski nijamalutni bašo čhave. Ko paluno raporti vakjaren kaj beršencar vakjarel pe kaj o arakhipe o mentalnikano sastipe zaruri si te ovel sistematikane thaj kontinuirime ki sahni Kroacija resarinasa te prevenirin pe pharader problemora thajh te den džovapi baši hospitaliziribe. Ulavdeste zaruri si te del pe sama ko pharipa ko mentalnikano sastipe ko čhave. Trujal sa vakeripa,rekomendacie thaj bahanija na dikha disavo anglunipe save so ka oven ko respondirime e čhavengere thaj ternengere zaruribasa.
O evidentora baši napherde zaruriba den strukake psihologora thaj čhavorikane psihijatrija, numa thaj o čhave save so ko kontaktija e strukake manušencar , thaj ko ofisi tari džijaneski nijamalutni, vakjaren kaj naj khoni te del len arka ko vakti kana si lenge zaruri.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
