Ki neve vakteski romani kultura poro belego mukla i romani diva “romane muzikaki thagarutni” Esma Redžepova. Ko lake lungo 60 berša kariera, ikjarda 23 000 koncertora, kolendar 2000 ikerda len humanitarnikane. Barili ki skromno familija, a baro iranipe ko lako dživdipe kerda o meči baši talenti ko Radio Skopje kaj so triumfirisarda. Lako giljavipe sasa bipresedani- avgo muzikako leibe than ki romanio čhib ko jugoslavijako radio. Ko vakti katar peri kariera ikalda pobut katar 20 muzikane albumora, glumisarda ko 6 filmora, giljada ko majpopularnikane muzikane festivala thaj sasa la kolaboracija majpendžarde regionalnikane thaj jabandžienge muzičara. Sasa na salde planetarnikani giljavutni, numa thaj bari humanitarka. Sebepi gova duj drom sasa nominirime baši Nobelesko pursako. Baro vilo sikada thaj kana lija te arakhel 42 čhaven, kolen so pe romesa Stevo Teodosievski, lako baro kamipe thaj kolaboranti, arakhla thaj parvarda len.
Sar nisisarda te giljavel
Thaj avdive e Esma Redžepova, thaj palo lako meripe, akharen la “romane muzikaki thagarutni”. Bijandili ko 8. avgusto 1943. berš ko Skopje ani Makedonija ki skromno familija, sar jekh katar šov čhave. Trujal gova so o dživdipasko hali sasa pharo, lake jerie resarde te educirisaren sa pe čhaven, pakjaindoj kaj i edukacija ka crdel len katar čorolipe. Ko but intervjua baši po čhavoripe vakjerela sa kaj sasa but pharo, numa ko jekha jekh vakti thaj bari sikljovni. Najsa lake lokho lako bajroipe kerela sa turli bukja, sar thudesko ingjaripe, kherengo užaripe thaj rikonengo arakhipe. Panda sar ckni čhaj arakhla pe predrasudencar sebepi lake romane darhija. Kana nisisajli ko avgo klasi ki sikljovni o čhave akharena sa la “Ciganka”, a ki sikljovnaki klupa bešela sa korkori sebepi so khoni nimangela sa te bešel lasa. Numa gova najsa lake diso so ka kerel lake disavo simantrakeripe, sar enjaberšengi čhaj dija ko sikljovnako folklornikano ansamblo kaj so bijandili lake i mangin baši muzika. Palo nekobor berša, sasa akhardi te giljavel ko meči baši talentora ko Radio Skopje kaj so geli bi te džanen lake jerie, a voj odoringate triumfirisarda.
Gova sasa avgo drom te giljavel pe gili ki romani čhib thaj te emituisarel pe ko radio. Odoringate notikerda la o Stevo Teodosievski, muzičari, kompozitori thaj šerutno ko muzikako ansamblo. Katar Esmake jerie rodija mukin te šaj lencar te džal ki turneja. Gova najsa lokhi buti, soske i Esma barili ki tradicionalnikani muslimanengi familija. Lake jerie darajle lengi čhaj te na giljavel ko kafane thaj restorana, so ko gova vakti sasa diso but bilačo jekhe terne biprandime čhajake. O Stevo resarda te pakjan leske thaj i Esma geli ano Beograd ki muzikaki akademija. Trujal gova so lake jerie astarde e Esmako drom, lake dajake sasa but phari e Esmaki emancipa savi so nimangla te prandisarel pe but terni sar so džarela sa pe latar. Ko lako ačovipe thaj te realizirisarel pe sune kaj jekh dive ka ovel pendžardi artistka ko sumnal, dija la arka o dživdipe ko centro ko Skopje ko turlo nacionalnikano maškar kaj so si anglunipe ko dživdipe thaj zoralipe. Ko vakti taro lake studie inkludirisajli ko Stevosko ansamblo kolesa so lena sa than ko sahno sumnal. Sasa baro dživdipasko šajdipe, o dakiko kana šurarkerda lakiri planetarnikani kariera. O Stevo sasa lako sikamno, amal thaj kolaboranti thaj majgeči lako dživdipasko khamipe.
Ko vakti tari pi kariera ikalda pobut katar 20 albumora, glumisarda ko 6 filmora, giljada ko majpopularnikane muzikane festivala thaj sasa la kolaboracija majpendžarde regionalnikane thaj jabandžienge muzičara. Giljavela sa ki romani, makedonijaki, grcijaki thaj horahani čhib, a ki pi kariera kerda jekh salde lake pendžardo giljavipasko stilo palo savo so sasa pendžardi. Baši Romani muzikaki thagarutni sasa oficijalnikane angigardi ko 1976. berš ko Avgo festivali baši romani muzika ani Indija, kana o angigaripe dija la i togajutni indijaki premierka, Indira Gandi, a katar 2013. berš si la titula makedonijaki nacionalnikani artistka. O jekha jekh berš lija than thaj ko Evrosong. Maškar lakere majmangle gilja genela thaj i gili Čhaje šukarie, baši so vakerela kaj hramosarda la panda kana sasa la enja berš.
Humanitarnikani buti
Trujal bari muzikaki kariera, i Esma Redžepova ačili jekha jekh pendžardi thaj pali peri humanitarnikani buti. Kerda 2000 humanitarnikane koncertora, barabar pe romesa kerde muzikaki sikljovni, dela sa arka e čorolenge thaj e nasvalenge, a jekh kotor katar laki humanitarnikani buti sasa i arka e našle manušenge. Ko vakti katar mareba ki nekanutni Jugoslavija, lakho kher kerdilo astarutno centro našle manušenge katar Kosovo thaj Bosna, a 2015. kana iklili i migracijaki kriza dija arka e našle manušenge katari Sirija thaj Irak. Lako pharo čhavoripe kerda lako humanitarnikano karakteri.Sakana vakjarela sa kaj ki sikljovni dije la šali, vasteske kalcunja thaj kalcunja katar Lolo trušul thaj gova dakiko phenda korkori peske kaj sakana ka del pestar golengte save so naj len. Sebepi lako bvaro vilo thaj lake buteberšengo humanitarnikano butikeripe duj droma sasa niminirime baši Nobelesko pursako baši sansari.
I Esma Redžepova kerela sa takati baši pošukar romengo hali. Gndisarela sa kaj o manuša si zaruri majbut te educirisaren pe baši o Roma te šaj majšukar te haljoven len sose o Roma si kosmopolitora. Gndisarela sa kaj lako džijani trobul te vovel sajdimo sose si baro thaj šukar džijani.
I Esma nikerela sa buti salde e romane džijaneske, numa dela sa arka savorenge klaske so sasa zaruri, bi te dikhel o nacionaliteti, pakjaipasko dini taj mortikako renki. Golese mangena sa la na salde o Roma, numa thaj sa avera etnikane kupe baši savenge so kerela sa takati te del len arka. Sasa la baro patriotizmo baši Makedonija thaj golese sasa nacionalnikani ikona. Oficijalnikane sasa angigardi baši Makedonijako ambasadori, a katar 2007. berš dije la thaj diplomatikano pašaporti.
Inovativnikani, sekularnikani thaj progresivnikani
Prandisajli e Stevoske Teodosievski savo so sasa latar phureder 22 berša, a e Esma togaj sasa la bišutrin berš. Sa dži 1997. berš sasa lako partneri, manuš savo so legarela sa laki kariera thaj baro kamipe. Mulo palo lengo 40 berš barabarutno dživdipe. Sahno po dživdipe kerela sa mareba e predrasudencar thaj na salde baši pere romane darhija numa thaj o pedrasude baši o džuvlja. Sasa la kritike katar butipasko džijani, numa thaj kataro lakoro džijani. Jekh kotor kataro Roma holjavona sa sose i Esma niprandisajli Romesa, so kerela sa buti muršencar thaj ikljola sa ki scena.Voj pere butikeripasa perada sa o predrasude baši o roma thaj o džender predrasude.
I Esma sasa inovativnikani, sekularnikani thaj progresivnikani, a ni ačili te kerel buti thaj ko lake eftavardešta berša. Muli ko 11 dekembro ko74 berš katar po dživdipe, numa lake gilja thaj avdive dživdisaren.
