O ikljovipe katar o sistemi baš alternativnikano arakhipe e čhaveske si našalipe saporto thaj socijalnikane sepetke save so inkludirila e personen thaj napija upral kolende šaj te dandisaren pe (osloniti). I tranzicija ko korkorutnipoasko dživdipe si procesi savesa so arakjela pe o terno manuš, numa o turlipe si gova so pobut katar terne si len pal peste familija thaj e jeriengo kher sar diso so si sigurno thaj ko vakti katar gova procesi si le saporto, so si but džanlo ulavdeste ko avgo vakti kana o terno manuš ulavel pe pe familijatar.
O terne save so iklile katar arakhipasko sistemi phenen: Jekhutno bilačhipe katar avibe ko čhavengo kher si o ikljovipe lestar, vakjarel o lafikeripa e ternencar i Ljiljana Ban, socijalnikani bukjarni savi so ko kava vakti kerel buti e ternencar save so si paše dži ikljovipe katar alternativnikano arakhipasko sistemi ja sigende iklile katar gova sistemo. O terne sakana phenen kaj gova dakiko dodžarde le na hazrikerde thaj nidžanena so ka čipotisarel pe lencar theara. Nesave prekeren pe kaj gova naj te ovel thaj negirisaren gova šajdipe sa dži ko lengo ikljovipe sose gova si lenge but phare katar i dar so ka kerdol pe thaj katar anksioznost. Te ikljove katar čhavengo kher thaj te nidžane kaj te dža thaj so ka kere korkori tusa, naj ni cra lokho. Gova dakiko kana ka haljon le kaj si korkori nekaske si gova baro čalavipe thaj sasa čhipote save so agorsarde ko hospitali sebepi psihikane pharipa. O spektari taro turli čhipote inkludirisarel thaj okolen save so si len šukar vjavahari e terbijatdejutnencar thaj šaj te roden len, numa ni gova naj lrnge lokho, sose golesa ikljol kaj našti korkori te kamjabisaren. Čhipotisarel pe te na roden ni gova so preperel lenge, sar so si cocijalnikani arka soske gova ka ovel lenge palem te irisaren pe ko Centro baši socijalnikano arakhipe thaj ko sistemi kolestar so mangena sa te ikljon.Nesave ko phanlo lafi e manšencar save so arakhena sa len ačhoven cra majbut palo lengo nakhipe , pumaro bešipe kontinuirisaren le baši jekh čhon dive thaj palem baši jekh čhon, numa gova naj čhinavibe sose ni o čhavo ni emanuša ni len nisavo lovengo džipheripe, a kate si thaj o asari katar o Centro baši socijalniokano arakhipe soske si zaruri te ovel thanakerdo nevo čhavo. Zaruri si te liparav thaj o čhipote kana o čhave pheren pe berša thaj agorsaren ulavdi sikljovni pal gova si zaduri te ikljon katar arakhipaski familija ja katar čhavengo kher, sebepi so naj avera šajdipa irisaren pe ko pumare biologikane familie, ko jekhajekh than katar so sasa ikalde, te phena anglal 15 berša, a ohali savo so arakhen le sakana si majbilačho katar gova so sasa. Bezehaske, butenge si goja jekhutni opcija, vakjarel i Ban.
Konkretnikane problemora phanle ikljovipasa katar čhavengo kher ja katar familija savi so arakhela čhaven, trujal gova so hošisaren pe korkori thaj naj len emocionalnikano saporto, keren našajdipe te keren pe o fundavne ekonomikane zaruripa, sar so si te arakhel pe buti ja našukar pokinde bukja. Palgova našti te hramosaren dživdipasko than, nipendžaren o bukjarne nijamora thaj arakhipe ki buti, našajdipe te arakhen apartmani thaj te ovel len kvalitetnikano thaj sasto hape, a baši džaipe ko džipherte socijalizirime aktivitetora so ka lokjarel lenge o socijaliziribe sar so si, likovnikane, khelipaske bukjarne kamre ja kursija baši disavi čhib, te paldel pe vordon, džaibe ano bioskopi ja teatro, te na kera lafi.
Aso amaro nevo Kanuni bai socijalnikano arakhipe 2023. o vakti te ikljol pe katar alternativnikano arakhipe si akana majlungo, gijate e ternen si len šajdipe , te studirisarena ja te si len disave sastipaske pharipa, ko kava sistemi šaj te ačon dži 26 berš. Si thaj ulavde apartmaneske jekhina ko uladse arakhipaske khera, save so athinisaren katar lokalnikano korkoriradžipe sose gola si lenge apartmana kaj so šaj te dživdisaren barabar terne katar 17. dži 21. berš. Ko gasavo čhani von sikljon te funkcionirisaren korkori, divesko si korkori, sakone si le savalija thaj si len ulavde love save so si zaruri te ulaven le baši sa o hardžipa.E kupa si la lako terbijatdejutno savo so ničale kerellenge vizita thaj dek arka e dženenge ki kupa te zaj te sikljon sa o veštine so si zarurime baši sahno korkorutnipe. Numa gasavo čhinavibe nidžarel sa e ternen, vakjarel i Ban.
Ko pervazora katar bukjarne kamre save so ikjaren pes ko pervazora katar evropake proektora andre ko ERASMUS, UNICEF programe, ja avera programe katar Evropaki komisija o terne komunicirisaren baši o problemora phandle e ikljovipastar klatar alternativnikano arakhipe , numa thaj avere problemenge save so sa jekh liparena pes. Von ulaven pumare autentikane dživdipaske eksperiensija save so naj lokhe, sakana pakjaindoj kaj sa gova ka evidentirisarel čačikane iranipasa, numa dikjol kaj lengo hango ačol salde ko lil.
E čhavengi participacija si but hari astardi
E čhavengi participacija sar lengo nijami te vakjaren pumaro gndipe baši o teme save so legarena pe lenge dživdipaske thaj anibe džanle čhinaviba, a o teme thaj o čhinaviba phandle e alternativnikane arakhipasa si but hari astarde ko sistemi. But vigjanale manuša thaj strukake manuša dikhena sa o phučipa baši čhavengi participacija, maškar lende si thaj o Stivenson, Gurli thaj Majls save so 2024. berš iklalde o lil baši čhavorikani participacija, kerdi upri funda taro evidentora katar kerdo pučarkeripe, kaj so phenen kaj sa o informacie save so o bare dena e čhevenge si epašutne sose von nigndisaren baši o vjavaharija, prioritetora thaj o dživdipe ko čhani sar so gndisarel o čhavo. I kišli ja nisavi participacija ko procesi katar altrernativnikano arakipe sa o čhave vakjaren le sar hoši kana von našti te keren niso.
Sar egzampli kana kerena lafi baši o problemi e biologikane familijasa kastar si lende, ko majbut čhipote vakjaren kaj nidžanen so si i karana, t.e. šaj te notikeren ulavde oblikora vjavaharibe, numa ni phanden le ki konkretnikani karana. Baši thanakeripe ko familie save so arakhena čhaven vakjaren but hari, phandidoj ko sahnipe“thaj napal avilam ki goja familija“.
O pharipe katar gasavo hali ačol thaj napal pobut nakhle berša thaj lenge jakha pherdon asva kana vakjaren baši pumaro hošipe thaj sikaven kaj baši gova hali lencar nikerda pe lafi, kaj najsa len adekvatno strukaki arka, ko pobut čhipote ko arakhipaske familie ki kaja tema nikerela sa pe lafi thaj sa phandela sa pe ko sajekh liparipe kaj e čhavenge sasa but pharo ko lenge jeriengo kher. Ko sahno gova procesi o čhave ni dije peri pšarticipacija.
O čhani ko savo si zaruri te hošisarel pe o arakhipe ko familie kolende so si thanakerde o čhave gijate naj komunicirime, so ko baro kerel pharipe ko keripe kvalitetnikane vjavaharija ki nevi familija. Jekh phenen mange kaj gndisarde kaj ka oven gote salde harno vakti thaj džarena sa te džan, nesave hošisarena kaj e familija save so arakhena len si len bari dajatva te parvaren le, te uraven len thajh te bičalen len ani sikljovni, savore gndinena sa kaj si zaruri te keren pumaro vjavaharibe majšukar thaj te ovel len šukrikeripe so lije te arakhen len, kaj o čhave si došale so lije len katar lenge biologikane jerie sebepi lengo došalipe. Phenen kaj si len hoši kaj savorenge keren pharipe sar e socijalnikane bukharnenge gijate thaj e manušenge save so arakena e čhaven, keren lenge salde buti.
Rekomendacie
Ko sakova segmento katar o procesi katar thanakeripe ko familie save so arakhena čhaven, e čhaven si len lenge stavora, thaj so si majdžanle, o rekomendancie baši gova so šaj te oven averčhane lačarde.
Gijate ko pervazora katar UNICEF-esko proekto “So vakjaren amenge o čhave baši lengo thanakeripe?“ o čhave thaj o terne dije but rekomendacie, maškar kolende si thaj o rekomendacie save so si baš o Centrora bsši socijalnikani arka, kolenge so ko vjavahari e familienge save so arakhena čhaven te keren lenge majbare kontrole sebepi te na avel sa jek thanakeribe e čhavenge katar jekh familija ki aver sebepi na dikhipe ja aver čhelalipe. Ko čhavengo vjavahari den rekomendacija te ovel majbari participacija e čhavenge, te ovel majbut lafikeripe baši lengo hoši ja e čhavengo gndipe, ko procesi taro thanakeripe te ovel vakti kana ka kerel pe e čhavengo hazrkeripe baši lengo ikalipe thaj lengo majšukar pendžarkeripe e manušencar so arakhena čhaven te šaj te kerel pe jekh kontinuirime vjavahari maškar o čhave thaj o familie so thanakerena e čhaven sa džikaj si sahno procesi.
E čhavengi participacija si but ačavdi ko sasuitnipaski digra. Gndisarav kaj e čhavengi participacija ki generalnikani digra ko amaro sasuitnipe si but tele, numa kana kerela pe lafi baši alternativnikano arakhipe gova majbut šaj te dikhel pe sose kerel pe buti baš džanle dživdipaske pučipa. Gndisarav kaj sa panda na haljovel pe o poimi katar participacija, a gova si phandlo e problemesa katar našukar kulturnikani komunikacija. Kana o terne ka kamjabisaren te vakjaren so si lenge zaruri, gova savo so anel čhinavibe , niarakhel nesavo džanlipe te del džovapi ko dende pučipa. O problemi but šukar vakjarda le mi kolegica savi so dživdisarela sa ko gasavo alternativnikano arakhipe, a avdive si terbijatdejutni ani Irska, a gova si kal naj niso majbilačo jekhe terne personake kana thaj trujal so ka vakjere ti paramis thaj palal gova ni čhipotsarel pe niso. Bezehaske gova niso čhipotisarel pe ko turli digre rekomendacie katar čhave thaj terne, vakjarel i Ban. Ko palune nekobor berša katar laki buti ternencar save so si len dživdipasko ekspiriensi ko alternativnikano arakhipe vakjarde pherdo konkretnikane ideje thaj bahanora save so šaj te keren pe, thaj si bičalde ko institucie ko turli raštre thaj ki evropaki digra.
Ko 2016. berš lijam pursako baši majšukar Erasmus proekto ki Viena ko pervazora katar FICE kongreso, kaj so kidija pe kupa katar53 terne manuša katar turlui phuva, kerasa buti ko rekomendacie save so buvljona sa ko strukake kedipa ko turli phuva beršencar napal, vakjarel i Ban. Kerdam len ko 10 nukte kaj so phenel pe: Sakova istemalkerutno so si le socijalnikani arka zaruri si te ovel le jekhajekh nijamora, šajdipe thaj aksesi ko socijalnikane beneficie thaj golese adekvatnikane te ovel informirimo; sakova istemalkerutno zaruri si te ovel inkludirimo ko planesko keripe baši mukipe o sistemi katar alternativnikano arakhipe kaj so ka oven phende o veštine thaj o alatora save so si leske zaruri te šaj te ovel kerdo; o prijave ko fakulteto zaruri si te ovelle adekvatnikane napora sar so si arka stipendie, a ko procesi katar bukjarnipe,zaruri si profesioanlnikane konsultacie manušencar save so šaj te den len arka ko minsako vazdipe thaj anglodžaipe ko lengo potencijali sakone poedincoske; sakova istemalkerutno zaruiri si te ovel le bilovengo sastipasko arakhipe thaj konekcija barem jekhe personasa upral kolate ka šaj te dajanil pe ; zaruri si majkvalitetnikano hazrkeripe te šaj te ikljol pe katar arakhipasko proceso save so ka astaren fundavne veštine, sar so si diveski rutina, pokinibe esapora thaj konsilija sar te ikeren o kher, sar thaj kana ka ikljon katar o arakhipe te ovel len nijami ko mentori, savo so nesavo vakti ka ovel praktikano thaj emocionalnikano saporto
Ko pervazora e proekteske LeaveCare-LiveLife 2019.o terne katar turli arakhipaske oblikora thaj katar turli thana ani Kroacija , a maškar kolende sasa thaj ulavdo gendo katar terne Roma, ande o rekomendacie thaj prezentirisarde len ko strukako khedipe Ckno kher čhavorikane nijamenge. Lije than reprezentora katar tirli institucie, nuijamesko arakhutnipe, centrora baši socijalnikano arakhipe,SOS čhavorikano gav, UNICEF thaj avera, a video akharipasa lije than strukake bukjarne katri Bari Britanija, Irska thaj Holandija save so prezentirisarde pumare modela baši participativnikani buti ternencar katar arakhipasko sistemi. Katari Bari Britanija sasa prezentirime i aplikacija savi so si ko istemalkeripe, a si čhavenge save so si thanakerde ko familie te šaj ko savo i te si vakti te vakjaren e socijalnikane bukjarnenge sar si thaj so čhipotisarel pe lencar. Amare rekomendacie prezentirime ko kava khedipe sikade o zaruripe baši: deipe ko čačikano vakti thaj sahne informacie; te del pe lenge po disave love te ovel len kana ka ikljon; Te kerel pe lenge šajdipe te šaj te trampisaren ekspiriensi thaj informacie e ternencar save so iklile ja ikljon kataro arakhipe; te ovel len edukacija baši dživdipaske veštine, sar so si finansiengo džanipe, keravin thaj aver, anglal te ikljol pe kataro arakhipe; te del pe lenge mentori baši jekh berš anglal te ikljon thaj duj berš palo lengo ikljovipe katar arakhipe; te kerel pe edukacija, saporto thaj arka e manušenge save so arakhena čhaven thaj e strukake manuša save so kerena buti ternencar ko arakhipasko sistemi; te informirinen e pe o manuša te šaj te crden pe o predrasude baši o terne save so si ko arakhipe, te ovel po jek persona savasa so ka šaj te keren lafi barem jekh drom ko kurko, vakjarel i Ban. Bičaldam len ko pobut adrese, maškar lende thaj ko džovapjale institucie thaj službe thaj niso nikerdilo thaj niso naj pošukar. O terne pučena man so kerdilo e konklujziencar e temencar savencar so kerdam buti e Rekomendaciencar, a me phenav lenge kaj bičaldem šel mejlora thaj naj man nisavo džovapisar bar ‘najsam zainteresirime’.
Amari kupa terne si barabar e ternencar katar Italija, Irska, Bari Britanija thaj Rumunija kerde panda jekh barabarutne rekomendacie save so sasa prezentirime ko Evropako parlamenti ano Brisel 2020. berš telo alav Reccomandation DEF, numa ki praksa niavilo nisavo iranipe.
E participacijako bajroipe ačol, salde deklarativnikano rodipe thaj naj niso bidikhlo kaj gasavo mesažo demotivirisarel ternen ki lengi ponadarutni buti. Vakjeren kaj, naj vakti te džaren beršencar te džaren te kiden pe sa o involvirime ko proceso te bešenthaj te keren lafi thaj te den džovapi ko lenge rekomendacie kerde upri funda taro ekspiriensi thaj te šurarkeren te istemalkeren len ki praksa: Našti te džara von te keren thaj te ulaven šov bukjarne kupe, te keren iranipe ko institucie, te keren drom thaj neve prioritetora thaj te čhinaven te len ki buti pobut socijalnikane bukjarne soske amnege maro thaj thanakeruipe si amenge akana zaruri, a o terne save so sako dive ikljon katar o sistemi, sar amen thaj ponodoringate ka oven mukle korkori peske thaj ko droma.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
