O Centro baš deibe dumo thaj bajroipe civilnikano sasuitnipe Delfin katar Pakrac fundirimo si 2002. berš, numa pobut kataro leske džeja sasa len angleder ekspiriensi ko organizacije kaj so sasa pobute berša – Džuvljengo Klubi Pakrac, savo so lija te kerel bukji kana šurarkerda i mareba ani Kroacija. O Klubi kerdilo prekal keribe bukji e Volonternikane proekteske ano Pakrac ko pervazora katar Antimarebaki kampanja – civilnikano sansaralo muvmento savo so vaktesa barilo ki sepetka taro khedina, organizacie thaj proektora.
Ko hiroeskio Dive,4 juli1991.berš, baro raštrako baro dive(dikh savo čhipotipe), savo so sa dži togaj nišankerasa le, ano Zagreb, jek cikno kotor manuša save so nimangena sa te astaren o dendo moljakeripasko sistemi thaj čhani ko savo so si zaruri te dživdisara sikade mujalipe so majgeči generirisarda mareba thaj sa so kerdilo katar 1991. dži 1995, a pal gova thaj ano Kosovo. Gijate ki avlija kataro kafiči Zagorka kerdilo o muvmento baši Antimarebaki kampanja savi so džala sa ko jek e paramisijasa Romnja ko kalo Andaro Beograd save so sikade mujalipe mujal i mareba, vakjarel mange garvasijale i Mirjana Bilopavlovič jekh kataro fundavutne e Centroske thaj jek kataro romnja andari Kroacija savi so si nominirime baši kolektivnikano Nobelesko pursako baši sansari 2005. (“1000 romnja bašo Nobelesko phursako baši sansari 2005.”) berš baši aktivnikano promoviribe sansari thaj tolerancija.
Ko vakti kana nisisajli i mareba i Bilopavlovič dživdisarela sa ano Lipik, katar so džala ko egzilo ko palonilaj 1991. berš. Palo jekh berš avela ko Pakrac, savo so barabar e Lipikosa kerela sa jekh komuna, pe sasake ko apartmano. Sigende halilem kaj khanči naj korkori pestar te lačardol te na kidijem korkori me baja thaj te dav arka me čhavenge. But sigende ko vakti kataro egzili, ko hoteli kaj so sama thanakerde, kerdam čhavorikano kher e čhavenge thaj kupe baš deibe dumo e phuredere čhavenge te keren pumare savalija thaj te sikljon. Sasa but pharo sose nidžane si li pherado to kher thaj mudardilo li dajek katar te majpaše, numa amen o džuvlja kerasa takati o sakodivesipe te kera le te ovel majlokho te na gndisara ko bilačhe bukja thaj nevimata. Mere čhave sasa ki avgo palimarebaki generacija sikle ano Pakrac.
Ko 1993. beršbarabar e sansarale aktivistesa Vam Kat katari Holandija keren o Volonternikano proekti Pakrac savo so kerdilo dži 1997. berš thaj kidija pobut katar šel kherutne thaj maškardđijaneske volontera, ko soldij riga katar ulabdi diz. Prekal barabarutnibukji e volonterencar thaj ilokalnikani khedin kerdo si jekh aver dikhipe baši sansari save so dikjona sa sar lokhe aktivitetora, numa sasa džanle baši funkcioniribe ko nevo sakodivesipe – te užaren pe o droma thaj om thana katar perade khera, koordinacija thaj komunikacija e manušencar save so ačile (numa thaj e rigencar save so sasa ki mareba), pašakeripe e ulavde familienge, amalipe thaj sikljovipe, keripe socijalnikane konekcie thaj načhelalipaski komunikacija
E volonterengo avipe ano Pakrac thaj Lipik avgo sikada napakjaipe kaj dajek“avraldan“ katar avera phuva šaj te avel thaj te vakjarel lenge bašo sansari. Katar lenge nijami te aven thaj te vakjaren sar amen te čhinava i mareba?,vojda togaj pučela sa pe. Volontera avena sa katar turli evropake phuva thaj andari Amerika, Ačona sa po nekobior kurke ja po nekobor čhona, a nesave ačhona sa sa dži ko agor katar o proekto.
Romnja, mareba thaj sansari
O volontera kerena sa bukji ko smene, užarena sa o droma thaj o nattidže kataro bare peraviba. Šaj salde te gndisaren kaj amen gola 1991-1992. gndisarasa kaj i mareba naj te ovel but lungo thaj ka ovel amen sostar te dživdisara. Sa gova hape zaruri sasa te arakha le te na avel dži nesavo nasvalipe thaj disavi epidemija, numa thaj te na aven germuse so džipherde ka keren amenge pharipe. Trujal gova e čhibjake bariere, o volontera prekal bukji čhavencar, save so khelinasa, inkludirisarde lenge dajen thaj mamien so anda dži majbari kohezija. Palo gova kontinuirisarela sa pe amalipe e barencar.
Kotor katar lengi arka thaj deibe dumo dija evidenti i amalin Željka katar Sarajevo te del bahani te kerel pe barabarutni sepetka. Gijate 1993. nisisajli i ideja,a 1994. sasa registririme e džuvljengo Klubi Pakrac, maškar savo so sasa amen avgo proekti ko gova vakti ani Kroacija – phutardam te thova šeja. Katar jek amerikaki organizacija dije amen thovipaske mahine thaj phendam:’ajde te thova o“ melale šeja“, kaj so i paramis bašo melale šeja najsa salde bašo šeja save so sasa zaruri te thoven pe numa sasa thajm lafikeripe bašo stavora thaj sa so čipotisarela sa pe trujal amende. Trujal gova so e šejengo thovipe dela sa servis bašo kherutne bukja save so ačile bi elektrika trujal gova nisisajli thaj i paramis baši romnjengo organiziripe, minsako vazdipe sode si džanlo te len pe rolje ko čhinavibe problemora ki lokalnikani digra.
O ikeripe socijalnikane thaj amalipaske sepetke kerde si prekal ničale “klafeže“. Akana ka dža ki čajanka, vakjarena sa o volontera pali agorkerdi bukji. Amen vakjardam lenge kaj ki amari kultura naj amen čajeski kultura, numa džanlo si amenge o lafikeripe kfavasa. Gijate kidasa amen ko amare ‘klafežija’, pindoj kafava, ko jeka jekh vakti thaj kerasa lafi ko nekobor čhibja salde te šaj te haljova amen maškar amende. Ko gova vakti kerasa lafi ko ka džal ani Kutina te lel maro thaj thut, ka ovel li amen elektrika theara palo kušluko, sar sam bahtale kaj niarakhlem mule džanvaren, kaj naj mudarde katar ačavde minake eksplozivnikane bukja, khanikaske te na peli greda. Bezehaske avilo thaj o dive kana jek kataro volontera mudardilo. Ko 2018. berš sasa pučardi liparipaski ploča bašo Urs Veber, terno volonterikatari Švajcarija, savo so nilaeske 1994. berš mudardilo užarkerindoj o peravde duvara ki Ckni avlija-Jankovič, avdisutni bari bina e Muzejeske ki Diz Pakrac.
E volonterengi bukji sasa but bari, vakjarel i Bilopavlovič: O volontersko projekti Pakrac sasa džanlo, soske sikada e terne manušen ko digitalnikano džanlipe. O avgo e-mail mesažo bičaldam le arkasa kataro volontera, a sasa amen dendo dumo thaj katar o direktori togaj ki maškaruni sikljovni savo so dija amen than.Kate ikjarasa amare arakhipa thaj e romnjengo Klubi Pakrac, sasa amen šajdipe te sikljova thaj te kera bukji korkori pe amende, dikhaja sa save si amare predrasude, sode sam produkti kataro amaro dživdipasko maškar kaj so beša thaj sode sam amen hazri te phena gole thaneske kaj šaj thaj averčhane.
O volontera sar o kherutne thaj gijate avraldan dikhle, vakjarel i Bilopavlovič, kaj e romnjenge te dijan šajdipe te keren lafi bašo gova so hošisaren thaj te vakjaren savo džanlipe si gova so čipotisarel pe te keren aktivitetora andre ki kedin. Thaj voj, phenel kaj korkori vazdija pi minsa kaj gova kedipe ki kafava vazdija pe ki peri simbolikani digra thaj ko agor generirisarda aktivitetora bašo savorengo šukaripe.
Gndisarav kaj gova naj sinonimi salde baši Antimarebaki kampanja numa baši sa o sansarale muvmentora ko sumnal. O romnja aven“majkovle“politikasa, politika bašo lafikeripe, šunipe, a na čhelalipaske politikasa. Gndisarav kaj i Antimarebaki kampanja gijate kerdili, trujal gova so sasa jekhajekh murša thaj džuvlja legarde katar jekh resarin.
I Bilopavlovič lošaleste delape gogi ko proektosko realiziripe“o džuvlja ki mareba thaj ko sansari“savo so sasa finansirimo katar Fridriht Ebert Štiftung. Togaj barabar e Goranesa Božičevič, Martinesa Velič thaj Vesna Kesič 1994. berš ano Pakrac kidije e romnjen katar nekanutni Jugoslavija kerindoj lafi baši marebaki džender dimenzija, so palo nekobor berša lie gijate te artikulisaren. Andam romnjen katari Bosna thaj Hercegovina thaj katar avera kotora katar i Kroacija , mukinencar katar UN, bi te gndisara ko nattidže, trujal so sasa amen dumo katar i policija. Avena sa pampuresa katar Banova Jaruga avela sa paraki lokomotiva-anglal jek vagoni barencar, a palo vagoni kaštune klupe sar ko kaubojska filmora. I mareba sa panda ni agorsarda thaj o hali sasa but rizikano, gola si deiba gogji so avdive da ikjaren man-te si o romnja ko gova vakti hazri te rizikuisaren pumaro dživdipe, te aven ano Pakrac thaj te bešen ki mesali te keren lafi bašo sansari-džanava sa kaj si gova katari bari mol.Sasa li gova zoralipe ja dilipe?Šaj o solduj.
Ko oktombro 1995. berš ano Pakrac ikjarel pe MIRamiDA – avgo treningo baši sansaresko tamiribe ko phuvja katar nekanutni Jugoslavija, a katar kala treningora nakhle but avdisutne aktivistora save so sa panda keren bukji ko turli inicijative thaj organizacie save so iklile katar Antimarebake kampanje. Maškar lende si thaj o lipardo Centro ko tekstesko šuru koleste sar koordinatorka kerel bukji thaj i Bilopavlovič. Voj sar majbaro asari katar MIRamiDa dikhel o astaripe džovapjaleipe baši gova so keren, numa thaj šajdipe te keren gndipasko trampibe ulavdeste manušencar save so si len avera pakjaipa latar.
Sakana šaj te ovel javrečhane, numa javerčhane naštisara te džara katar avera, korkori te na sikadam. Jekh pakši nikerel o anglonilaj, vakjarel i Bilopavlovič.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
