Zilka Spahić Šiljak, si profesorka palo džender vigjanija, ko fokusi katar peri buti tema si i religija, džender, politike, sansaresko tamiripe thaj edukacija. Interdisciplinarnikane kerindoj buti ko kala teme but si džanlo, sose o sumnal si kompleksnikano thaj šaj majšukar te haljova le salde te kerdam intersektornikano aksesi sakone pučipaske thaj te najsam phandle ko ideologie save so ko than te araka amen averencar thaj o siklovipe si ko ekskluziviteti, partikulariteti.
Barilem ki prosekani tradicionalnikani muslimanikani familija kaj so o pakjaipe sakana sasa džanlo thaj gova na salde sar kotor katari kultura thaj identiteto numa thaj sar praksa savi so kerel asari ki socijalizacija, rotalipe kaj so phira thaj o molja save so neguisara. Džava sa ki veronauka bare entuzijasmosa, sose pedagogikane sasa koncepirime sar lošalipasko than, tromalipe thaj than kaj so šajsa te pučav. Trujal gova so sakana najsa man sa o džovapija baši dživdipe, a ulavdeste okola sve so vjavaharissrena sa pe e džuvljenge ki privatnikani thaj ki publicirime dživdipaski sfera, religijako educiripe thaj religijako prakticiripe ki familija sasa džanle temelija baši mngro bajroipe thaj ačile džanle ko moro dživdipe, vakjarel i Spahič Šiljak thaj džipherel: Trujal gova so o rotalipe sasa tradicionalnikano thaj patrijahalno, sasa man bah te šaj te educiriv man, te vakjarav mo stavi thaj ten a ladžav katar mo identiteto. O socijalistikano sistemi dela sa šajdipe promovirila sa e džuvljengi edukacija thaj laki afirnmacija ko publicirimo than, so si bari civilizacijaki hapa pali Dujto sumnaleski mareba. E pakjaipaske sikljovne sasa palem phutarde ko agor katar 1970-ta berša, so sasa džipherdo šajdipe o džuvlja te educirisaren pe ki religijaki umal.
Kana alusarda te džal ki Gazi Husrev-begoski medresa ko Sarajevo – maškaruni pakjaipaski sikljovni, lake jerie nasa lošale gole alusaripasa, ulavdeste lako dat, sose sasa gajlelija baši lako avutnipe. Gndisarela sa kaj šaj diso aver te studiriv thaj te ovel man majbut alusaribe ko dživdipe. Goja dar najsa binijamali, sose e neve putarde pakjaipaske sikljovne najsa angigarde thaj naštisa te hramosarel pe ko fakulteti osven teologija, so ko baripe ni dela sa šajdipe baš edukacijako kontinuiripe. Moro kamipe mujal o pakjaipe sasa agorutno thaj čhinadem te džav palo gova drom. Numa o Devel putarel vudara kana majhari džara, gijate sasa man šajdipe palo islameske studie te studirisarav manušikane nijamora thaj džender studie, so nasalde so barvakerda mo džanlipe numa thaj dija man drom ko moro vigjanalo thaj aktivistikano drom.
I Spahič-Šijak kerda buti sar dersidejutni thaj ko pučarkeripa ko Univerziteto ko Harvard thaj Stanford ki Amerika, a anglal gova šov berš sasa šerutni ki programa Religijake studie ko unievrziteti ko Sarajevo. Direktorka si ki TPO Fondacija ko Sarajevo thaj barabar e Jadrankasa Rebeka Anič kerde FER sikljovne – jekhutne programasa thaj diskusijake thanesa baši sikljovipe baši egalitarnikane džender modela ko vigjanale thaj religijake argumentora.
Trujal gova so o feminizmo phandel pe paščimale provencijasa thaj ko muslimanikane maškara i mareba baši džuvljenge nijamora thaj o rodipa baši socijalnikani džastifikacija ni ačile palal. Ko thana tari nekanutni Jugoslavija i diskusija baši (na)astaripe o islami thaj o feminizmo ka čipotisarel pe po cra thaj o gndipa si but turli. Sar tumen dikhen o preseko ko islami thaj feminizmo, a ko gola pervazora thaj i feministikani teologija?
Me sem muslimanka thaj feministka thaj ko gova nidikhav niso mujaliipe. O feminizmo thaj o islami ko mngro poimiribe si kompatibilnikane, sose insistirisaren ki džastifikacija thaj jekhajekhipe, mujal si eksploatacija thaj ekskluzija, gijate sar so phenda i Bel Hoks.Ko islami o pakjaipaske manuša kldisaren salde e Devleske thaj šunen le thaj sajdisaren le. O problemi kerdol kana okola save so si len monopoli ko pakjaipe, mangen ko Devlesko alav te keren nadžastifikacija, diskriminacija thaj ekskludirisaren e džuvljen thaj e minoriteten. Sasa gasave egzamplora ki historija, a bezehaske si thaj avdive. Sa panda e islamesko interpretacijako meinstrimi si tradicionalnikano, patrijahalno thaj na retko sekstikano.
Sebepi so ni o islam ni o feminizmo naj monolitna kategorie, džanlo si te ovel amen ki gogji o heterogenost thaj o turlipe, sar thaj o čhani ko savo so sikaven pe thaj dživdisaren vi o fminizmo vi o islami. E islamesko feminizmo nakhel o binarnost privatnikano/publicirimo thaj rodel džender jekhajekhipe sar ki privatnijani thaj ki publucirime dživdipaski sfera. Te šaj te avel pe dži gova zaruri si te drabaren pe sakralnikane tekstora thaj prekal džender inkluzivnikane egzegatikane takatora te kerel pe sasuitnipaski džastifikacija ko skladi e civilizacijako sasuitnipasko bajroipe. Ko agor te pakja kaj o Devel si nijamutno, togaj crdel pe o šajdipe kaj o Devel legitimirisarel i diskriminacija thaj e džuvljengi ekskluzija ja bilo save te si aver kupa. O Devel nikerel o nanijamalipe numa o manuša, thaj gova sakana garavindoj pes palo Devel, so si majbaro obliko katari blafemija.
O diskusie baši nahemibe feminizam thaj islam, sar so vakjarel i Margot Badran, salde prečiven i sama katar e feminizmoske resarina. Ko than o fokusi te ovel ki mareba mujal i diskriminacija thaj e džuvljengi ekskluzija diskutirisarel pe si li o poimi feminizmo čačikano lafi so ka nišankerel e muslimankengi mareba baši džender jekhajekhipe. Trujal gova so khanikaske naj zaruri te vakjera sar te alavkerel pi mareba thaj rodel ko poro čhani, palem čučarav man ko diskusie baši gova si li o feminizmo thaj o islami konektirime, našalel pe vakti thaj resursora te kerel pe dekonstrukti ko patrijahati thaj te eksploatirisaren pe o džuvlja thaj minoritetora.
O tradicionalnikane džender rolje sar nattidže kerde asari thaj ko gova so gndila sa pe sar muršano ja džuvljano aspekti ki islameski kultura thaj civilizacija. Ko tumaro lil Džuvlja, religija thaj politika analizirisaren o asari katar interpretativnikano religijako hertidži katar judaizmo, hristijanstvo thaj islami ko džuvljengo angažmani ko publicirimo dživdipe thaj ki politika ki Bosna thaj Hercegovina. Sode o patrijahati, savo so prezentirisarel pe sar naturako hali, mukhela pe ki konstruktivnikani diskusija e tradicijasa?
O patrijahati si sa panda kate ko sa dživdipaske sfere, salde so o purane forme akana si len neve vjavaharija. Ako o tradicionalnikane patrijahalna oblikora haljovel e muršesko šerutnipe upral o džuvlja thaj e dadengo šerutnipe upral o čhaja thaj o romnja, e neve vakteske patrijahalnikane oblikora si sikade ko kapitalistengo šerutnipe upral o bukjarne thaj o šerutne korpiracie upral džuvlja thaj murša, a ulavdeste okola save so dživdisaren sar minoritetora ko priviligirime sasuitnipa thaj kontekstora. Sa kava kerel asari ko džuvljengo dživdipe, save so thaj ponodoringate zardin pohari katar o murša, save so majbut šaj te dikhen pes ko čhinavibaske thana, save so ki globalnikani digra si len majbut katar 10 procentora katar sumnalesko barvalipe save so trpisaren čhelalipe thaj si viktimija katar femicide. Ko moro doktornikano pučarkeri pepučava sa ko savo čhani o interpretativnikano heridži katar monoteistikane religie khuvdo kilturasa thaj adetencar, kerda asari ko džuvljengo statusi ko publicirime dživdipe thaj ki politika. Jekh katar evidentora ko gova pučarkeripe si so o patrijahati sar integrarlinikano kotor ko sa religijake tradicie bareste kerel asari ko džuvljengo dživdipe, numa thaj ko muršengoro, Gijate, o patrijahalnikane interpretacie e pakjaipaske savo so e džuvlja čivel la ki privatnikani dživdipaski sfera-familijako dikhipe thaj arakhipe, ni mukhel than baši porogresivnikani interpretacija save so si kosmopolitikani, univerzalnikani thaj save so promovirisaren manušikane nijamora thaj džender jekhajekhipe.
Vakjarden kaj funda baši islamikano feministikano diskursi si o teksti kataro Kur’ani savo so afirmirisare džender jekhajekhipe, savi so ki praksa sasa la devijacija, mukindoj than e patrijahalnikane kulturake thaj vjavaharipaske obrascora, kolencar so interes si ko nesave teologutnja thaj vigjanutne. So gndisaren savo si majzijani narativi ja interpretacija, telo religijako šerutnipe, savo so kerela sa asari ki rolja thaj ki džuvljengo hali upri funda katar lako poli?
Gijate si, e islamesko feministikano diskursi ačol ko teksti kataro Kur’ani, savo so emuslinmankenge thaj e muslimanenge si avgo thaj majdžanli pakjaipaski haing thaj mesažo ko agor etikano-moralnikano kompasi.Te dikhalm ko savo čhani si o aksesi ko islami si duj kozmologie ko džender vjavaharija: pattrijahalnikane thaj egalitarna. I patrijahalnikani idealizirime kozmologija ko džender vjavaharija haljovela kaj o Devl si ki uči hierarhija, pal gova avel o murš pa i džuvli savi sar so si odorig vakjardo. Dži ko Devel šaj te resel salde te šunela e rome /e murše. O murš si e kheresko šerutno. ikharel e familija thaj si le kontrola upral i romni. Egalitarnikani idealizirime kozmologija e džender vjvaharenge haljovel kaj o Devel si ko učipe, a o murš thaj i džuvli si jekhajekh akharde te dživdisaren ko pakjaipe, o solduj šunen e Devle thaj e soldujen si len dajatva gova te promovirisaren.
Jekh kataro mjazijani interpretacie e islameske si o koncepti te šunel pe e murše so ko but muslimanikane phuvja si thaj kanunesa regulirimo thaj e murše si le mukin te kontroliril e džuvljako badani thaj miškipe. O murša ulaven ko savo čhani ka ovel sikado e džuvljako badani avral, sode ka ovel učardo ja pučardo, ko savo čhani ka kerel kontrola ko lako seksualiteti thaj reproduktivnikane nijamora thaj ka ovel li i džuvli džanlipasko subjekti thaj autoriteti ki džanlipaski produkcija. O džuvlja, bezehaske ko nesave muslimanikane phuvja reducirisaren pe ko dajutnipe, a lake intelektualnikane kapacitetora si čute salde ki privatnikani dživdipaski sfera. Ko gasavo čhani thaj ponodoringate advociril pe džender segregacija, sose e džuvlja dikel pe sar haing baši konfuzija, diso so najlačhardo thaj bezeh, golese si džanlmolako badani, o seksualiteti thaj o intelekti te ovel kontrolirimo.
Save si o asarija katar (re)tradicionalizacija ko džender rolje, lendoj ki godi o specifiteti katar etnonacionalnikano thaj etnoreligijako konteksti. Sasa len ekonomikane thaj politikane tranzicie ko agor katar 20. šelberšipe?
Baro si o asari katar etnonacionalnikani ideologija savi so si panda ko šerutnipe ko sa phuvja ko Balkani ki retradicionalizacija e džender roljenge. I politikani thaj i ekonomikani tranzicija ko agor katar 20. šelberšipe patosarde e džuvljen katar publicirimo dživdipe thaj politika thaj reducirisarda lengo gendo ko parlamenta. Paradoksalno si so o avgo pobut partijake alusariba thaj o demokratie bukvalno “crdie” e džuvljen katari politika thaj katar čhinavipaske thana . Gova si jekh kataro egzamplora save so sikaven kaj o manušikane nijamora šaj te našalen pe thaj o džuvlja kataro šuru palem te nisin pe te roden pumare nijamora save so sasa kerde.Kana i te oven krize, thaj te si ko vakti kana si mareba, togaj o nacie homogenizirisaren pe thaj e džuvljengi etnikani kupa pozicionirisarel pe sar arakhutni thaj nacijaki daj kaski so dajatva si te bijanel čhaven thaj čhajen save so ka meren gole nacijake. Katar jekh rig. I džuvli si sar ko sa patrijahalnikane sasuitnipa čute si ko piedistali sar daj-thagarutni, so ki suština si salde kamuflirime seksizmo, a katar aver rig reducirisarel pe lake o than bukjake thaj sankcionirisarelpe te mangla te huljel katar gova piedestali. Sar egzampli, te mangla te na ovel daj, te na del dum e militarizmoske, te na sikavel mujalipe ko nacionalnikane thaj ekskluzijake diskursora averenge etc.
O džuvljano aktivizmo kerdilo/ačilo džanli alka ko tamiripe sansari ko palomarebako sasuitnipe ko kala thana. Numa, kerdilo li diso ko džuvljano sansaralo aktivizmo, a golesa thaj o džuvljano eklspiriensi ki mareba, katar margine ko centari?
O džuvlja ko kala thana tamirisarde sansari thaj lije pe peste o majbaro pharipe dživdipasko nevarkeripe, familijako vazdipe thaj deipe dumo e viktimenge katar turli oblikora čhelalipe. Von avgo nakhen o neve kerde simantre, avgo den pumaro vas baši sansari thaj phutrena sa thana baši arakhipe thaj trampibe.
Numa e džuvljengo leibe than ko tamiripe sansari naj pendžardo thaj angigardo ko publiciteti thaj sa panda si bidikhlo. Hramosardem but bašo džuvlja sansarutnja ki B thaj H, kasko so manušipe del inspiracija ko humanistikano butikeripe thaj si mange but bezeh so gasave džuvlja nibešen ko lafikeripe kaj so kerel pe lafi baši sansareskere strategie. Džanlo si te nišankerl pe e džuvljengi historija, lenge resarina thaj te rodel pe lenge o džuvljane ekspiriensa ki mareba thaj ko sansari te čiven pe ko centralnikano than thaj te anen pe politike save so keren majšukar e manušengo dživdipe ko kala thana. Bezehaske sa panda o sansarale džuvljane organizacie si patome thaj o sansarutnja ni len than ko anipe čhinavina baši sansari ki majuči radžaki digra. Trujal gova so ko paluno vakti si kerdo e džuvljengo gendo ko uče pozicie , von naj marutne baši feministikani etika thaj džastifikacija, numa generalnikane von si promotorke e etnonacionalnikane ideologijake. Gova si salde panda jekh tazdivi mujal esencijalistikano pozoniribe e džuvljenge sar sansaresko tamirutne. O džuvlja sar o murša šaj te oven autaritarnikane, diktatorke, marutne, numa prekal i socijalizacija sa majbut oven baši gajlja averenge.
Ko savo čhani o militarnikane čhipote thaj o sansarale inicijative, ko vakti thaj pali mareba kerde asari ko gndipe baši maškarpakjaipaski akcija?
Mo ekspiriensi katar buti e džuvljencar save so ki mareba sasa siluime kerda mo feministikano drom baši butikeripe. Sar terni persona sasa man šajdipe te kerav buti ko psihosocijalnikano timi ki biradžaki organizacija Medika Zenica savi so sasa fundirime katar Germanijake thaj Italijake feministke. Gola džuvlja pendžarde e religijako džanlipe thaj traumengo sasljaripe. Trujal gova so ni me ni mere kolaborantke, najsa amen nisave treningora thaj džanlipe sar te da arka e viktimenge save so sasa siluime., gova so sasa amen zoralipe, mangipe thaj hazri te šuna thaj ko agor sar sio phenda Gregori Eliot (džuvli so hramosarela sa pe muršane alevesa) te ova kate jekh jehake, makar dakikoske thaj gijate te lokjara i dukh. O džuvla pučle but phare filozofijake thaj teologikane pučipa, sar so si: ’sose sem me siluime’, ‘soske naj disave avera džuvlja’,’sem li me došali’, ‘si li kava džeza’ ka ‘so ka kerav e čhavesa so ka bijanav le’. Čačikane džovapora najsa, numa dikhasa sar te lokjara lengi dukh, gijate so keras lent e pakjan kaj naj došale, kaj naj džovapjale thaj o Devel nidošakerel len, kaj si došale gola save so keren gasave čhelalipa. Kava aktivizmo phutrela sa than baši maškarpakjaipasko dijalogo thaj barabarutni buti e džuvljenge save so pakjana sa, agnostkinje thaj ateistke. Lošali sem so sasa man šajdipe te sikljovav katar džuvlja save so preperen ko turli religijake tradicie, numa thaj kataro džuvlja save so sasa len nareligijake dikhipa, sose o humanizmo savo te si nišani, ko avgo than čhuvel e manujše lesko/lako šukaripe, a anglal sa lesko/lako tromalo alusaripe.
Ko beršesko šuru avgo drom ani Crna Gora baši prezidenti ko Medžisi e Islamikane khedinake ani Podgorica, si alusardi džuvli.Savo si e džuvljengo leibe than ki struktura ki Islameski khedin ani BiH?
Gova si jekh kataro retka egzamplora te kandidirisarel pe džuvli thaj sasa alusardi ki Islamesk ikedin. Trujal gova so naj formalnikane nijamale prepreke te ovel angažirime džuvli, o problem si kulturnikano thaj katar običajnio naravi, thaj golese sasa ikalde katar šerutnipaski pozicija. Katar jekh rig o džuvlja naj šukar informirime te šaj te kandidirisaren pe, a katar aver rig si o autostereotipe thaj patrijahalnikane norme save so nimuken bute džuvljen te iklon katar komfor zona thaj te prelen panda jek dajatva ko dživdipe, gijate so naj džanlo o gendo ko šerutnipaske funkcie andre ki islameski kedin.
Ko palune biš berša phutarde si džuvljane džamie ko but evropake thaj amerikake dizja, numa thaj keripe teme baši imami džuvli save so kerela o dersija. Si li notikerde čhipote thaj prakse ki Bthaj H te lijam anglodikhipe o historikano keripe gijate vakjharde džuvljane ja čhaenge džamie?
Te ovel pe imami ki islameski tradicija buhleste gndil pe te ovelpe sikavno ja sikavni, te ovel pe džanlipe baši pakjaipasko dini thaj te šaj te predelpe averenge, te šaj te ikerel pe dersi. E džuvljenge nikana najsa mujalipe te oven sikamne palo pakjaipasko dini thaj te keren dersija salde džuvljenge, numa te ikharen dersi džuvljenge thaj muršenge. I karana naj teologikani ja nijamale naturasa, numa si kulturnikani ja kaj sa o džuvlja salde so ka aven ka keren prečke e muršenge ko kldipe. Kale vakjaripasa apriori muslimani ulavel pe sar kišli persona savi so perel ko iskušenja, ja persona savi so ka došakerel ko minse te dikhlja džuvlja anglal peste džikaj kldisarel, a i muršani seksualnost niproblematizirisarel pe. Sebepi džender segregacija thaj e džuvljengi marginalizacija ki kedin thaj e kldipasko than, o džuvlja ko paščim šurarkerde te phutaren džamie džuvljenge thaj/ja džender inkluzivnikane džamie. I resarin si o džuvlja te keren lafi baši džanle teme katar ruhjalipe thaj religijake prakse thaj te ovel len sigurnikano than kaj so khoni naj te vakjarel lenge te na keren lafi. Dikhindoj kaj ko but dominantna muršane džamie e džuvljen naj len than baši ruhjallo aktiviripe, ko kava čhani dikhen gova te keren le. E džuvljane džamien si len lengi tradicija ko Balkaneske thana, numa na o džuvlja sar šerutne ko kldipe, numa tamirisarde len prekal bordžluko, thaj palo gova si len o alava thaj gijate ačon sar savaktesko lačipe.
Sar jekh kataro redaktorke thaj aukorke ko UNIGEM (Universities and Gender Mainstreaming) o pučarkeripe Phukavipe katar džender jekhajekhipasko integriribe ki univerziteteski kedin: mujal džender fundirime čhelalipe keren takati te ovel edukacija ki goja tema ko siklanake programe. So sikade o evidentora – sode ulavde oblikora katar džender fundirime čhelalipe si thaj save so phareste šaj te pendžarel pe?
Kava si avgo regionalnikano pučarkeripe savo so si kerdo ki 18 univerzitetora ko Balkani savo so sikada, kaj anglal sa, o poimi džender fundirime čhelalipe sa panda na haljovel pe, a kerel pe jekhajek sar familijako čhelalipe. Džender fundirime čhelalipe si kana kerela pe upri funda kataro poli, rodi ja seksualnikani orientacija, a golestar šaj te ovel psihikano thaj seksualnikane zijanija, inkludisarel zoresa kontrolebi te dikhel pe si li gova kerdo ki familija ja ko publicirimo dživdipe.
O čhelalipe arakhel pe thaj ko univerzitetora maškar o sikamno kadari thaj maškar i studentengi populacija. Pocikno si o procenti katar eksplicitnikane oblikora katar seksualnikano čhelalipe, a majbut si seksizmo, ulavde rodipa, kontrole zoresa thaj džender bazirime čhelalipe phandlo mobingosa thaj nijamencar katar bukjarno vjavahari. Bezehaske bašio čhelalipe ko univerzitetora but hari kerel pe lafi thaj majbaro kotor katari edukacija e studentenge si katari naformalnikani edukacija organizirime katar biradžake organizacie. Baši čhelalipe nikerel pe lafi thaj retko prijavisarel pe sose naj pakjaipe ko univerzitetesko sistemi thaj raštrake institucie, save so kana sar reagirisaren, but cikne džezasa golenge save so kerde o čhelalipe. Gova so amen manga te kera le prekal UNIGEM si integririme džender džovapjali politika thaj siklanakiri saikerin so ka ovel integririme kotor ko partnernikane univerzitetora. Bi sistematikane akcesesa, generacie studentora ka agorkeren o studie, a dži džender jekhajekhipe thaj dženAder bazirime čhelalipe, naj niso te sikljon ko univerziteti.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
