But organizacie katar civilnikano sasuitnipe ki sahni Evropa si fundurime te šaj te resaren pe sasuitnipaske resarina ja čhinavibe ulavde problemora. Gasave vizijasa von reprezentirisaren e dizutnen ja ulavdi kupa dizutne, kerena pumari rolja ko politikengo thaj kanunesko koregiribe, sakana keren minsako vazdipe baši džanle sasuitnipaske pučipa thaj kerena buti ko proektora save so direktnikane si len asari ki khedin, sar so si edukacijake programe, socijalnikano deibe dumo, ekonomikanozorarkeripe thaj avera inicijative. Nesave kataro organizacie reprezentirisaren e čhavenge thaj e ternenge interesa, a lengi misija si bajroipe e evropako sasuitnipe ko savo so von ka baron bahtale, saste, pherde korkori pakjaipasa thaj ka oven moljakerde sar poedincora.Gasavi resarin si thaj e sepetka Eurochild kola so si la 200 džene katar 41 evropake phuvja, kaj so len than thaj organizacie katari Kroacija. Ko 2013. berš kaja sepetka kerda kampanja „Opening Doors“manginasa nijekh čhavo te na bajrol ko ustanove, numa primarnikano thanarkeripe ko alternativnikano arakhipe te ovel thanarkeripe ko familie. Ponodorigate, i kampanja kerel takati te na kerel pe thanarkeripe ko alternativnikano arakhipe sebepi čorolipe, invaliditeti ja avera diskriminacijake prakse thaj te tamirisarel pe zoralo arakipasko sistemi savo so ka kerel nijekh čhavo te na ovel pohage vilesa. O promoviribe familijarnikano arakhipe baši sakova čhavo si jekh kataro klidutne umala ko UNICEF-esko butikeripe ani Kroacija, kaj so sar resarin si te tiknjarel pe e čhavengo gendo ko institucie.
Oblikora alternativnikano arakhipe
Naj pharo te dikhel pe kaj sakone čhaveske si zaruri familija thaj lengo thanarkeripe si majšukar thaj majtato katar thanarkeripe ko institucionalnikane khera, numa nikerel pe lafi baši o than, numa baši o manuša soske sakone čhaveske si zaruri persona savi so ka del le lačo hoši, haljovipe, siguriteti, stabiliteti thaj persona kaste so ka šal te pakjal. Trujal kava, palo sa so hošisarda nesavo čhavo, zaruri si leske šukar kerdo ničalipe so ka del le sansari ko than katar o haosi ko savo so arakhlja pe. Te si sa kava vakjardo palo familijake lafora togaj gova si šerutno obliko katar alternativnikano arakhipe, numa ko but čhipote ki praksa sikavel kaj o arakhipe ko khera ni del garancija baši gasavi kedin. Sar reprezentka ki organizacija FICE i Kroacija lija than ki kampanja Eurochild thaj šaj te phenav kaj kerel pe lafi baši jek but džanli inicijativa, numa ko jekh vakti thaj bašo proceso kaj so si zaruri vakti ko savo so ka kerel pe i tranzicija katar institucionalnikano ko familijako arakhipasko tipi, vakjarel i Ljiljana Ban, socijalnikani bukjarni bišeberšenge ekspiriensesa, a ko palune deš berša kerel buti čhavencar thaj ternencar katar alternitivnikane arakhipaske sistemesa.
Vi me sem golesa kaj sakone čhaveskie majšukar than si i familija, numa lendoj anglo dikhipe o ekspiriensi save so mancar ulavena len o terne kolencar so kerava buti ko palune deš berša, šaj te vakjerav kaj o alternativnikano arakhipe zaruri si te del turli oblikora soske sako jekh čhavo thaj sakoja čhipota si turli si la turli zaruriba thaj džovapija ko gola zaruripa golese šukar si te oven pobut šajdipa. Ko nesave aver phuvja , sar so si i Irska, gasave praksasa šurarkerde anglal pobut berša gijate so lende o thanakeripe ko familie si dominantnikano obliko ko alternativnikano arakhipe thaj gova ko 90 procentora katar o čhipote. O sistemi si but šukar kerdo saporteske sepetkasa save so dena la privatnikane agencie save so kerena thanakeripe ko khera thaj raštrake agencie save so kerena kontrole, numa thaj ko gijate kerde sistemora si čhipote kana džal pe katar jekh familija ki aver arakipaski familija džikote bajrol o čhavo, thaj si čhipote kana e čhaveske si kerdo bilačipe sebepi so ov si ikaldo katar arakhipaski familija thaj gijate leski trauma kontinuirisarel. Pendžardem man terne personasa savi so ki arakhipaski familija sasa fizikane thaj seksualnikane bilačeste istemalkerdi, sasa ko pobut familijarnikane khera thaj napal palo pobut vakti, gndisarav ko 17 berš, resla ko ckne kupake khera. Thaj togaj gova terno čhavo hošisajlo avgo drom ko po dživdipe kaj arakhel pe ko jek šukar arakhlo than. Phenda mange kaj gova dakiko vov crdija pe katar bilačipe. Kale egzamplencar, e čhavenge thaj e ternenge čhipotisarena sa pe panda majbilače bukja katar gola so sebepi sasa ulavde katar pumare biologikane jerie, thaj ani Holandija arakhlem man šukar kerde arakhipaske sistemesa.
Ko lafikeripe e ternencar šaj te phenav kaj si šukar gendo okola save so phende mange kaj kana pherde 15 ja 16 berša korkori hošisarde kaj ko gova dakiko majšukar si lenge te oven thanarkerde ko kher ja ko ckne kupake khera. Si čhipote kana o terne ko gola berša korkori roden te oven ulavde katar pumari biologikani familija sose dikhen kaj o than kaj so arakhadon naj lenge šukar, von korkori kontaktirisaren e Centre baši socijalnikano arakhipe, roden te oven ikalde thaj thanakerde ko institucionalnikano kher. Golese ačovav ko gndipe kaj si zaruri te oven pobut šajdipa te del pe alternativnikano arakhipe čhavenge thaj ternenge, phenda i Ljiljana Ban.
Bajrioipaski trauma
E čhavengo leibe kataro familie, savi te ovel goja familija, si but traumatikano ekspiriensi. Te lijem anglo dikhipe kaj gova čhavo si lendo sebepi serioznikane karane, t.e. te si bilače baši leskoro sastipe thaj bajroipe, gova vakjarel kaj e čhave sa dži gova vakti sasa le traumatikano ekspiriensi, šaj pobut traume. Gova si trauma savi so kerdili ko vakti taro lesko čhavoripe thaj o čhavo si ko gasavo hali pobut vakti rigatar katar paše persone, majbut katar jerie, vakjarel i Ban. Mujal gova si thaj aver traumake oblikora kaj so si phare čhipote baši save i persona gndisarel kaj našti te nakhel len. Gova hoši sar kana dejekh crdel tuke o patosi telal te pngre. Gasavi čhipotra šaj te ovel sar egzampli, phuvjako tinanipe, vordonesko bibahtalipe, mudaribe jat te ovel pe tazdivi ki nesavi čhelali čhipota. Gova so si nekaske traumatikano ekspiriensi, avereske šaj naj te ovel soske jek čhipota savore ni hočisaren la jekhajekh. Kate nikerel pe lafi baši zoralipe ja baro takati, numa kate si thaj avera faktora save so keren pobut ja pohari rezistentna ko nesavo ekspiriensi. Trujal gova so šaj te ovel lafui baši jekhedromesko ekspiriensi, nattidže gola traume šaj te oven lunge. Kana sam ko pobare berša thaj i gogji si amenge majbajrardi, a pal gova si amen sepetka katar manuša save so dena amen dumo zaruri amenge vakti te šaj sa gova te ‘nakha le’, numa o traume save so hošisardam le sar čhave ačon hor amende. Panda kana kerela pe buti baši kontinuirime bilačipe upral o čhavo traumatikane ekspiriensesa katar o majpaše persone arakha amen phare čhipotencar. E ckne čhave naj le ko sumnal khoni džanlo katar i persona savi so dikhel le thaj arakhel le, a gova sakana si i daj thaj o dat. E cikne čhavesko dživdipe athinisarel katar gola persone thaj e čhave si le baro pakjaipe lende, a e čhaveski mangin e jerienge si baro. Sakana ačovava bi lafengo kana ka šunav terne manušen so vakjaren mange save sa pharipa sasa len ko pumaro dživdipe katar pere jerie thaj trujal sa gova o čhave niačile te mangen len. Dav man godi ki jekh terni čhaj kola so sasa la 25 berč savi so vakjarela sa mange baši o dakiko kana avili i socijalnikani služba te lel la katar laki daj. Phenda mange:’ Me nimanglem te džav, gndisarava sa kaj mange si šukar kate kaj so arakadijav. Avdive ko sa gova dikhav avere jakhencar, sar cikne čhaveske, mange mi daj sasa sa ko mo dživdipe’.
Vjavaharengo etabliribe ko khereske arakhipaske familie
O avibe ko khereske arakhipaske familie thaj e vjavaharengo keripe si but pharo procesi. Duj terne čhaja togaj but cikne čhaja katar romani mahala ani Kroacija, sasa thanakerde ko 2009. berš. Najsa minsale kaj o than kaj so von barile lenge najsa šukar, sar so phende mange, nihaljona sa o karane sebepi so sasa lende katar lengi familija. Džanena salde kaj nikana nihošisarde nisavo pašipe e dženencar katar goja familija kaj so barabar nakhle pobut katar efta berš. Nikasa najsa but paše te šaj gole personaate te ovel len pakjaipe, a lenge maškarplesutne akušipa, ulavdeste maškar i pockni phen thaj o phral, e manušenge save so lije len te arakhen len sakana sasa lenge problemeski haing, trujal gova so kerela pe lafi čhavenge save so niresle te džan ki sikljovni. Jekh dive i familija irisarda len ko Centro baši sočijalnikano arakhipe, a von dži avdive nidžanen save karane si vakjerde sose khoni ni phenda lenge. I pocikni phen thaj o phral ko nekobor masekora agorsarde ko terbijatdeibasko kher, a pal gova i phen irisajli pe phuredere phejate thaj barabar si thanakerde ki aver familija, džikaj e phrale ulavde thaj katar gova vakti sa džikaj ni pherda 15 ber sasa ko panč arakhipaske familie. Sakone familija sasa la problemi leske vjavaharibasa. Sakana sasa disoske došalo gijate si thaj avdive, phenen mange von. O čhaja phende mange kaj džanela sa te ovel agresivnikano thaj anglal te džal ko terbijatdeibasko kher leske thaj e cikne phejake si kerdo zapisniko kaj so si anglodikhlo lengoro avutno hali thaj vjavaharipe. Mange hramosarde kaj ka ovav nasvali katar mentalnikane nasvalipa, a me phraleske kaj ka ovel but agresivnikano kana ka barol. Togaj panda najsa man 10 berš, a le sasa le 8. phenda mange i čhaj. Džidžandem gova palo nekobor berša majgeči kana sasa mange dijagnosticirime depresija, pa i romni savi so lija te arakhel man, sava so akharava sa la ‘bibi’, baši kava vakjarda e psihologoske kaste so gelem. I phureder phen phenda kaj i pockni phen lije te oven la atako katar panike thaj te gušisarel pe a sasa la 12 berš thaj savore lije te daran, sar so si bilače molja (ocjene) ki sikljovni, o akušipe thaj o prigovora katari bibi savi so lija te arakhel la, save so ikerela sa pe saatoncar, but phareste astarela sa sakova deibe vika. I pockni phen sakana pučela sa pe sode ka ovela sa majšukar jekh lendar te ačola sa pe phralesa sose leske si majbut zaruri arka thaj dajekh te ovel dži leste. Von duj majkolaj ka ikljona sa ko agor trujal so si ulavde. E phralesa but retko dikhen pe thaj sa o kontaktija keren pe telefonesa. Katar i bibi ničale šunen baši sa leske negativnikane karakteristike baši save so si len kotor doš. Gote kaj so si thanakerde naj lengo kher sose sakova lengo iripe katar o drom kaj i te džan, hošisaren pharipe, a na loš. Ko barabarutne thana, sar so si e diveski kamra ja keravin, si salde kana hal pe. Nekana si mange majlokheste te sovav bi te hav maro, ko than te šunen sar naj len šukrikerin so si len hape savo so najlačo.
Ka phenav kaj o procesi baši thanakeripe si but pharo sar e manušenge save so len te arakhen čhaven thaj e čhavenge save so džan ko arakhipe. Pobut amendar šaj te haljoven sode si pharo o procesi kasa ka dživdisara te lijam o procesi kana alusarela pes prandikano partneri. Trujal gova so sam ko nesave berša kana šaj majracionalnikane te dikhen o bukja sebepi so si amen ulavdo dživdipasko ekspiriensi, džanipe thaj mentalnikane kapacitetora upri funda upral savi kera moljakeripa, pakjav kaj sako jekh amendar baši jek nukta ko amaro dživdipe šaj te vakjera kaj ka ovela sa majšukar baši diso te phena kaj majšukar ka ovela sa te na kera nisavo alusaripe. Kana si zaruri te dživdisara nekasa gova naj loko alusaripe thaj naj lokho sakova dive katar gasavo dživdipe thaj kana ko gova ka čivel pe o fakti kaj i decizija so niandam la korkori, o than savo so na alusardam le thaj manuša save so nipendžaren pe maškar peste, si čhipota savi so astarel than gajljake. E čhaven te ovela sa len šajdipe te alusaren thanakeripaske familie, phareste ka džanen so te alusaren soske naj len parametre thaj ekspiriensi so ka lokjarel lenge o alusaripe. Pendžaren salde gova sosa so dživdisarena sa, a jakhdikhlo si kaj gova najsa šukar lenge, vakjarel i Ljiljana Ban baši pharipasko procesi kana kerela pe thanakeripe chave ko khera thaj familie save so arakhena čhaven thaj naj niso majlokho kana kerel li pe lafi baši cikne ja majbare čhave. Keripe vjavaharija e biologikane čhavencar e manušenge save so lena čhave te arakhen gijate naj lokho procesi, sose džipherde keren komplilacie ko keripe turlipe maškar o biologikane thaj o čhave so arakhena pe. Jekh kotor katar terbijatdeibe prekal kontrolako sistemi aven katar čhave save so si thanarkerde, nekana teli džastifikacija katar manuša save so arakhena čhaven si len bilačo ekspiriensi katar angleder thanakerde čhave ja kaj teli kontrola ikjeren len e familiengo vjavaharipe katar so aven o čhave sose thaj kate si disavi predispozicija. Hošisara amen sar sakana keren amenge disavo moljakeripe ja kompariripe thaj vakjaren amenge baši gova. Sa so si amenge na muklo, lenge čhavenge si muklo thaj sakana golese si len disavi džastifikacija. Gova kerda distanca, vakjaren o pheja save so dživdisarena sa trine biologikne čhqvencar katar lenge manuša save so arakhen len.
Savi rolja si e biologikane jerien ko pumare čhavengo dživdipe palo leibe lendar o jerieluko?
Upri funda taro čhipote ki praksa šaj te phanda kaj sode si turli familija odoborom si thaj turli čhipote. E čhavengo resibe pumare jeriencar butenge ovela retko. Ko čhipote e čhaencar kasa so kerdem lafi, ulavdeste i pophuri phen kerel takati te haljol pe jerien, sose sar so phenel, vi von sasa čhave kana von trin bijandile. Gova so si thanarkerde ko familije pohari dukhal la katar gova so si lenge lendo o šajdipe te dikhen pe lencar sebepi so si len but hari dikhipe, lendo sui lendar e jerielukosko nijami. E čhavenge si phendi kaj naštisarena sa te džan te dikhen len soske si but dur, a naj len vordona thaj naštisaren ni te len dizjako trafiko. Gova so perela sa pharo e phejenge, ulavdeste kana sasa pockne , si gova so khoni nikerda niso te šaj von te ingjaren len te dikhen pe pumare jeriencar, a rodena sa gova katar o manuša save so arakhena sa len thaj taro socijalnikane bukjarne. Ko jekh lafikeripe e socijalnikane bukjarnencar pučle man mangava li te irisarav man ko mere biologikane jerie. Phendem kaj nimangav te irisarav man sakanaske, numa mangav te vizitkerav len salde ko nekobor satora. Numa golesta nikana niiklilo niso, salde kerde mange šeresa kaj haljoven man so phenav lenge.Pala lende lenge jerien sasa len panda panč čhave save so dživdisaren lencar, a o čhaja phenen kaj haljoven sa gova soske sasa akana phureder. Sar te si, von katar pumare biologikane jerie niadžaren niso ko pumaro dživdipe, numa niso niadžaren ni katar o manuša save so arakhen len. Bahtale si so si von duj thaj mangen te ovel len korkorutne, numa mangen te den arka pumare phraleske. Si len ko plani te hramosaren pe ko fakulteti te arakhen nesavi buti sar studentora te na oven nikastar athinale.
Te ikerel pe konekcija e biologikane familijasa si taro baro džanlipe soske gova si kotor katar amaro identiteti. Katar sa lafikeripa e ternencar katar alternativnikano arakhipe dikhlem kaj si lenge zaruri ko disavo čhani te phandel pe gova kotor katar lengo dživdipe, phenda i Ljiljana Ban. Ko šero katar gola terne manuša si pherdo džovapija thaj but lafikeripa save so ikerena len ki pumari godi. Nesave lendar vakjerena kaj mangen te dikhen pumare jerien te šaj te dikhen so resarde, kaj agorsarde sikljovni thaj etc.
Avera mangen te vakeren pumare jerienge kaj haljovena len thaj akana kana barile džanen soske kerde gijate, a nesave lendar mangen te pučen len soske si lenge kerdo sa gova, soske ni dikhena sa len thaj te ačhon barabar. Sasa thaj terne save so vakjaren kaj nimangen te roden pumare jerien soske golese najhazri, numa mangena te džanen ko si lenge jerie. O konekcie e biologikane jeriencar sakana ačoven amende thaj nitroma zoresa te činava len. Ka ovel šukar o stručnjakora te kontinuirisaren te keren buti e jeriencar thaj e čhavencar thaj goja konekcija te ikerel pe te šaj te kerel pe jekh šukar vjavahari kaj so o čhavo ka šaj te dikhel jek sajdipe thaj tromalipe te šaj te sikavel po kamipe baši o solduj jerie, biologikane thaj e manušenge save so arakhena len ko arakhipaske khera. Majphare si okola čhipote, save so dikhlem len džikaj kerava sa buti ko čhavorikano kher ani Austrija, kaj so sa dajatvale o vizite e čhavenge thaj e jerienge gova sasa neve traumatikane ekspiriensija palo so o čhave irisarena sa pe palem ko čhavorikane khera but mazuni thaj bibahtale sebepi lojaliteti pumare biologikane jerienge thaj o kamipe savo so bajrola kori o familie save so arakhena čhaven prekal hoši thaj minsa kaj si lenge šukar. O došalipasko hoši si lenge hemime darasa kaj lenge jerie ka dikhen kaj si lenge šukar ko neve familie čivela len te glumisaren kaj naj lenge šukar, а ко lenge ckne šera kerdol pe baro haosi so kerel lenge baro haosi so kerel lenge džipherdo pharipe thaj ko gasave čhipote o manuša save so arakhena len zaruri si te irisaren pe palem ki šuruski nukta katar so crdie. Isi čhipote katar lačhe paramisa kana o pašipe maškar i familija save so arakhela čhaven thaj o thanakerde čhave thaj o konekcie ačoven beršencar thaj kana o čhave džan katar goja familija. Thaj sar bare persone von aven te keren pese cra lafi, te šunen disavo lačho lafi ja te den arka e manušenge save so arakhle len.
E čhavengo thanarkeripe ko familie si but pharo procesi katar alternativnikano arakhipe si pharo procesi ko sa pere segmentora savo so naštisarel teoretikane te lel pe anglo dikhipe numa zaruri se te dikhel pe gasavo savo so si.I vizija katar Eurochild kampanja savi so kerel takati te činavel pe o institucionalnikano arakhipe e čhavenge ki Evropa, rodel bare asaresa te kerel pe sistemesko transformiripe baši čhavengo arakhipe lendoj anglo dikhipe o turlipe thaj i specifika savi so si zaruri te ovel la strukaki thaj politikani agenda. Trujal gova so ko pumare rekomendencie ko dešeberšengo kerdo pučarkeripe sikada kaj ko institucionalnikano arakhipe ni del pe paše arakhipe,kamime thaj sama sar so gova kerel pe jekh mujal jekh, i praksa sikavel kaj gote da naj garancija kaj e čhaveske ka ovel šukar than bajroipaske. Gova so si džanlo te bajrol pe ko čhavorikano kher, numa na sar institucionalnikano arakhipe, numa than savo so ka del e čhaveske siguriteti than savo so si le emocionalnikani komponenta thaj kaj hošisara amen mangle. O familie save so arakhen čhave te nikerde gasavo kher togaj sose si o sistemo jekh jekheske, a ki praksa si duj, trin, štar thaj majbut?
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
