I Ksenija Magda barili ani Germanija sar majphureder katar panč čhave ki familija taro gasterbajtora kaj so agorkerda gimnazija. Korkori pal peste sasa diso nasakodivesko-sema avgo jabandžika ki goja gimnazija. Gola berša, vakjarel voj, sasa džanle sose ko gola thana sikljola sa pe kritikane gndipa thaj bašo peste, thaj ko agor, sasa gola berša kana dživdisarela sa ko than kaj so kerena sa pe turli iranipa ki mareba baši džuvljenge nijamora. Kala ekspiriensija čutepe ko lako šukar arakhlo, sar so voj phenel, pakjaipasko konzervativnikano terbijati. Sar pakjavutni ka vakjarav – e Devle sasa le šukar plani, anglal sa soske sa dđi mere biš berša ko moro dživdipe sasa man dendo dumo kataro murša, save so lačeste dikhena sa ko mngro pakaipasko drom thaj ki akademija. Maškar lende si me pastora Drago Šestak i Aleksandar Birviš, modat Rudi thaj mo rom o Toma, von si majdđanle kaleske. O studie pali teologija sasa moro kamipe sose ko šuru katar ohtovardešta berša , kana liem te studirisarav teologija, nidikjola sa e džuvljako than – ni ki teologija, ni ki khangeri. Meri khangeri sa panda, a kala divesa šaj panda pohari si len džuvlja. Gova kamipe e Magdake kerdilo thaj buti kana ko 2014. berš dija ani buti ko Univerzitetesko centro baši protestantengi teologija “Matija Vlačić Ilirik” ko Univerziteto ano Zagreb sar profesorka pali biblijaki teologija, primarnikane Nevo zaveti, kaj so šukrikerel-o gndipe. Gijate mo dživdipe sasa le, sar ko anglevakteske feministke, jekhajekh bajrarde duj riga – okoja familijarnikani thaj kaja profesionalnikani. Gndisarav kaj jekasa džipeheren pe.
Sar o manuša trujal tumenge kerda asari profesionalnikane te sikljon i biblikani teologija?
Meri familija dela sa baro džanlipe ko pakjaipasko dini thaj me barilem kamipasa ki Biblija. Lake kotora dena sa man takati thaj dživdipe, sar paramisa ko čhavorikane divesa, sar droma ko ternikano dživdipe. O manuša ko moro dživdipe najsa ničale pakjaipaske manuša ja tradicionalistora. Čačikane sasa e Develeseke predende so haljovela pe šukar dodžaripe, hošlanipe, angažiripe manušenge (na salde ki khangeri, numa ulavdeste ki khangeri). Sar so phendem, šukrikerdi sem e hristikane liderenge kase so o Devel sasa majbut katar profitio thaj interesi, pa e džuvljengo pučipe nikana najsa problem. Majgeči, dikhlem kaj me dade sasa le ulavde dileme dikhindoj mo dživdikano drom. Sakana ka ačol mange ki memorija o dive so nakhlam le barabar kana thindalda man te drabarav lese o Bičhalipe dži ko Rimjana, “sose but phareste si mange te drabarav korkori. Našen mandar o Lafora”, phenda mange. Gova sasa lese šuru ki leski mareba e Alchajmeroveske nasvapilasa. Kana drabardem lese, rodija te vakjarav leske so si gova , a me harneste vakjardem lese sar kate o apostoli phenel kaj amaro spasi athinisarel kataro Devel savo so si but hošlandime, a na katar gova so trubul te ovel amen. Lungo ni vakjarda niso, a pal gova phenda: “Šteta so avdive naj purano kurko kava te vakjare sine ‘amenge’ ko khedipe” gijate vakjarela sa e khangerijake. Gndila sa kaj sasa zaruri te ikerav kava ko devlesko serviripe.
Ko gasave šartija barilem, minsali baši o akharipe thaj o khamipe ki biblijaki teologija, kerde asaresa katar džanle manuša ko moro dživdipe. Sasa thaj okola save so majšukareste mangena sa te čhuven man ki “pakjaipaski edukacija” – golese sasa thaj stipendije bašo doktorati, numa gova najsa mo drom. Gijate doktoririsardem 10 berša majgeči “ki meri”umal, numa nirovav man golese.
Ko konteksti taro džuvljano biblijako drabaripe, save si džanle vakjerina baši sumnalesko thaj manušesko keripe? So si gova so ki kaja čhipota “kontekstualnikane” thaj “džuvljano” anel pe ko Biblijako drabaripe?
E Biblijako džuvljano drabaripe si diso nevo ko mngro akademikano pučarkeripe ki umal tari teologija e apostoleske Pavle (Sakana došakerdo sar mizoginisti) kerav buti katar džuvljano agor, sose savore drabara katar plesutne dživdipaske ekspiriensija. Mngri tang pučarkeripaski umal si pučarkeripe o “kontekstualiteti” ko biblijako drabaripe teksti thaj kate si zaruri te dikhav gova katar džuvljano konteksti. Numa gova naj jekhutno “nevo” konteksto, palo gova so šelberšipancar sama phandle ko konteksto katar priviligirime parne murša, kasko so drabaripe čuta pe amnege sar “objektivnikano” džikaj i dujto, “subjektivnikano” gndipe naštisa te merisaren pe golesa. Golese zaruri si te kerel pe pučarkeripe, Trujal gova so mange dikjol kaj i teologija naj tromakerdo temeli thaj baši feministikani teologija, numa o džuvljano drabaripe panda ko agor taro 19. šelberšipe phutarda o phučipa save so vazdie baro džanlipe kaj o ortodoksno pakjaipe si pakjaipe e čorole manušenge thaj i džuvli sar kontra kultura ki antika. O Isus najsa ki barvalengui rig, numa sasa ki čorolengi rig. Gova sasa jek baro pučarkeripe ani Latinaki Amerika kaj so i kangeri ovela sa majbarvali, džikaj o manuša merena sa ko čorolipe. Bezehaske, o Isus sajek sasa sar marksisti, lokho sasa te marginalizirisaren pe gola hangoja, ulavdeste katar UAR thaj lengi komunistofobija (te phenav gijate) ki khangeri.
Jekhajekh si thaj e feministikane teorijasa savi so rodela e biblijako raporti bašo Kheripe (Keripe 1 thaj 2) te drabaren pe sar jekh, hierarhikano – t.e. sar te phene kaj o džuvlja si kerde ontologikane inferiorne e muršenge ko sakova dikhipe. Gijate sar inferiornikane thaj kerde “katar muršesko kolinesko kokalo” von si teleder kataro murša save so si zaruri te phiraven len. I pendžardi tradicija “peripe ko bezeh” (Keripe 3) kerdol argumenti sose o dživlja našti te oven legarutne – sose von si astarde thaj bange baši iskonesko bezeh! Gijate o džuvlja ki maškarinizamaneskiri khangeri dži avdive phirena ko sano teli:ja ka oven bimueske rošalutne/daja ja godilelutne /prostitutke. O džuvljane drabaripa thaj drabaripa katari teologijakiri , perspektiva tromalipe, vakjerena kaj o Devel katari Biblija majangle si Tromakerutno insani. O teorie baši inferiornikane džuvlja ikerena e Devele ikalutno “(kherutne) robija”, anavjale nesave “ekvašmanuša”. O feministikane drabaripa phutarde o jakha bašui o džuvlja save so si garavde ki Biblija, kolengo gendo si baro, ulavdeste te lela pe anglodikhipe kaj i Biblija hramosarda pe ko bare patrijahalnikane šartija. Von naj ni gijate garavde sose sakana si ko šerutne thana, save so i khangeri šeleberšipancar čhinavela e džuvljenge, Kate si sa katar askerenge šerutne dži magišarke thaj okola save so aktivnikane keren sa baši tromalipe golenge save so si telo phandipe thaj gola so si ckne. Plesutno mange majmangli sima si i Marija, e Isuseski daj, sar so del deskripcija o Luka ko šuru kataro evangelie. Sar terni džuvli – paše 15 berša – oj giljavel revulucionarnikane gilja baši o Tromakerutno save so peravela e zoralen, a vazdela e čorolen! Golesa nisar nisikavel sajdibe e muršane autoritetnge, numa dela džidžanipe Devleskere iripasa! Sar so nakhel o vakti, hramosarde si but džanle studie save so pučarkerena gasave bukja. Bezehaske o džuvlja te na drabarde korkori thaj nipučen phare pučipa naj te sikljon baši Devlesko tromalipe. Džanlo si o problem so si o džuvlja crdime kataro autoritetesko than ki khangeri, pa o džuvljane drabaripa si mukle thaj marginalizirime. Numa panda majdžanlo si, so sajekh, te ovel lenge lokheste korkori kerena baši peri marginalizacija. Gijate but kišleste dikhel pe i kolaboracija maškar o murša thaj o džuvlja, sar so si gova kerdo ki Biblija. “Čačutno” avgo raporti baši Kreiribe Geneza 1 na ulavena muršane thaj džuvljane rolje ko arakhipe o Kreiribe. Gijate, ko Nevo zaveti – o crdipe kataro bilačipe si jekhajekh e muršenge thaj e džuvljenge, baš sar o bakšišija kataro rošalutno Ruhi. “Naj turlipe!” ka vakjarel o apostol Pavle ko Galatanja 3,28 – 29. O Isus nikerela sa turlipe, o džuvlja sasa leske majpakjavutne sikle. I khangeri nikerela sa turlipe, numa havljarela sa jekhajekhipe.
E džuvljenge takatija te drabaren i Biblija peske phutarde e sumnaleske jakha baši sa lafikeripa thaj o šerutnipe katar priviligirime murša, barvale klase ko paščim. Šaj te džal pe thaj ponodorigate thaj te vakjarel pe kaj si teologutne, sar so si Elizaber Šusler Fiorenza, kerde bare hape ko keripe metodologija (gijate vakjardi “sociologikane” kritike thaj rekonstrukcie ja narativnikane kritike ko tekstora) save so akana standardnikane istemalkeren pe ko tekstengo drabaripe, inkludirindoj thaj o rošalutno teksti. Sa barabar pocra prečhorel pe, gijate dikjol, thaj ko monoteističke religie. Pakjav kaj si gova baši pošukar sumnal.
I translacija thaj i interpretacija e biblijake tekstora katar teologikengere rigatar sa jek prezentirisaren pe sar “Žuvljani Biblija”. Vakjarden baši gova termini savo so sugerisarel nevo teksti save so ikalde le o džuvlja, a anavjale kerel pe lafi baši angigardo thaj pendžardo teksti katar turli džuvljane perspective.
Gova si o problemi – sa goja nomenklatura trujal džuvljano pučipe. Haliljam kaj si čhibjako pučipe sose lesa trujal aver sasuitnikane ulaven pe o poedincora. i čhip sikavela i diskriminacija ko ulavde kupe, sar so i historija sakana sikavela “e triumfutnesko” strasti ja pošukar vakjardo, okola save so ikjaren o šerutnipe thaj ulaven e javerenge jazie. Gijate amende o džuvlja sa jekh naj “manuša” sose “o manuša” si sinonimi e muršenge. T.e. o džuvlja ki čhip save so favozirisaren muršano rodo sakana si zaruri te dikhen si li ja na inkludirime. Ja panda pobilače – o murša ko šerutnipe činaven kana si o džuvlja, a kana naj inkludirime. Ki Biblijaki translacija (thaj ki haingali čhip sa jekh) jakh dikhli si i diskriminacija, kana pučela pe i džuvli, sar egzampli dija li o Ruhi e džuvljen bakšiši te šaj vi von te ikjaren dersija ki khedin soske sa o teloalava (sa, von) si ko muršano rodi t.e.šaj te nišankeren muršen ja šaj te inkludirisaren muršen thaj džuvljen. O džuvlja kana lije korkori te drabaren gola tekstora, ulavdeste ko haingale čhibja, dena sa pe o pučipa thaj i translacija ni kerdona sa lače sar egzampli ki anglikani čhip o thagar Džejms, sose lese sasa jakhdikhlo kaj o džuvlja naj inkludirime. O džuvlja palo pumaro rodipe baši lafengo definiripe problematizirisaren o tekstora save so gndisarena sa pe kaj si “jakhdikhle” thaj gova si problem ko establišmento save so phareste mangen te muken o privilegija te inkludisaren len ja na palo mangipe.
O džuvljane sime ki Biblija si prezentirime sar ko lenge plesutne alava, gijate thaj sar anonimnikane romnja, daja, čhaja, hzmekjarke, robinke thaj aver. So phandel e džuvljen ko Purano thaj ko Nevo zaveti?
Dikhindoj kaj i Biblija si hramosardi kataro murša ko patrijahalnikane šartija, si la šukar gendo džuvlja, save so liparena pe alavencar thaj preperena ko paramisengere hiroja. Nekana sikaven pe sar anti-heroja, numa si thaj gasave murša save so si anti-sime. Mujal amare maškarune šelberšipancar moralistikane adžaripasa, i Biblija naj saikerin kataro kanuni thaj vakerina, numa egzampli sar o Devel komunicirisarel e manušencar ko lengo dživdipe. Ki goja smisla niso ni kerel pe averčhane ko Purano thaj ko Nevo zaveti. E džuvljen ko Purano thaj ko Nevo zaveti si len lenge ekspiriensija Devel savo so tromarkerel lent haj akharel len ko resarinako dživdipe ki khedin thaj baši khedin.
Te kerel pe lafi ko vjavahari taro Purano thaj ko Nevo zaveti teologikane but rodel – šaj nakhel o ineres kataro amare drabarutne. Numa o ortodoksora pakjan kaj sa so dija pe sar pakjiv ko Purano zaveti kerdo si prekal Isus Hristos savo so sar Devlesko čhavo si šerutni sima ko Nevo zaveti. O Isus si e Devleskoro mesija savo so e Devlesa kerda iranipa ko sumnal (kaj so si inkludirime thaj e izraelesko džijani). O apostoli Pavel, šerutno teologo ko gasavo vakeripe, golese ka vakjarel ko Bičalina dži ko Galatanija, a pakjal pe kaj kate citirisarel pe thaj i formula savi so istemalkerel pe ko ortodoksikano pakjaipe ko krstipe: “Kate naj Jaudija, Grko, robo-tromalutno, nu murš ni džuvli, numa savore tumen sen jekh ko Isus Hristos!” Gova pheripe katar Devlesko pakjaipe si ko Purano zaveti vakjardo sar egalitarnikano mujal avera sumnaleske Sistema, a ko Nevo si inaguirime jekhe “kontra – kulturasa” savi so haljovel sakonesko tromalipe, ja šaj majšukar, drom ko sahno tromalipe savorenge. O džuvlja kate si inkludirime. Golesa, lengi rolja ki rano hristijanikani khangeri naj sporadikani, numa, sar so sikade pobut hramome bukja, sahno si arakhlo.Sar egzampli ki Bičalin dži ko Rimjana ko agor o apostoli genel baro numero khangerijake šerutne – jekh kataro trin si džuvlja.
Kana ka lel pe o ruhi katar Isusesko sikavipe zaruri si sar nevo kvalitetnikano pakjaipe anglal sa te notikerel pe e džuvljengi inkluzija, save so jekhajekh si “arakhle”, jekhajekh “akharde” ko šerutne funkcie (te šaj gijate te vakjera ko sistemi savo so rodipasa kontra-kulturnikane sumnaleske hierarhie) thaj si len peste Devlesko Ruhi jekhajekh sar ko murša. Šaj te puča amen sose ki ortodoksnikani khangeri gova retko dikhel pe.
Ko tumaro teksti o hidžabi sar sikavipe šukaršunipe? Ko egzegetikano raportio 1, Kor 11, 1-16 , vakjarel pe kaj o apostoli Pavle hošisarda diso te simantrakerel e džuvljen save so mukle pe ko revulucionerniokane gndipa baši polengo jekhajekhipe, sose o neve adetora ko džuvljano tromarkeripe ki ortodoksnikani khangeri kerdilo skandali baši Jaudie thaj baši Grkora, a sajek thaj gola save so preperena sa ki khangeri. Baši sahni Khangeri čhinavibe dikhela sa pe ki hierarhikani struktura ki prandin thaj o vjavaharija murš-džuvli sar biblikano aksesi. Akahrena ko teksti te dikhel pe katar lesko historikano konteksti , lendoj anglodikhipe e Khangerijake zaruripe ko gova vakti. Sar haljoven e džuvljako hali ko sasuitnipe, teologija thaj i Khangeri ko koncepti katar socijalnikani paradigma?
O lipardo teksti si katar mere avga tekstora (gndisarav kaj gova sasa anglal 30 berša). Avdive šaj te vakjarav sa kava majpreciznikane, te si gova šajdutno. So majbut dživdisarav ani khangeri thaj pučarkerav i teologija taro apostoli Pavle, sa majbut dikhav sode si phare o ideala ulavde e devleske, te dživdisarel pe ko sumnalesko konteksto savo so dživdisarel palo avera nijamora thaj obrascora save so si len hor darhija ki (na)kultura thaj chib. Gndisarav kaj gova si i karana so e Pavle dikha le sar ambivalentnikano. Vov kerel takati gova kontra-kulturnikano te kiontekstilizarel le ki ulavdi kultura. Diso golestar kerdem deskripcija ko mngro lil “Blessing the Curse”, kaj so ulavdeste kerav lafi bašo šerutne manuša ki khangeri, numa gndisarav kaj si ulavdeste džanli baši o džuvlja te dikhel pe sar von korkori keren te oven marginalizirime. Ko lipardo teksti, komentirisardem e Pavlesko teksti ko 1 Korintjani 11, kaj so phenel, sar so vakjarel pe, kaj o džuvlja si zaruri te oven učharde ko šero te na ladžavkeren e Devle.
Gasavi interpretacija si diskutabilnikani katar pobut karane, ko šuru čhibjake rigatar, sose o Pavle ni kerel lafi baši učharipe (ja momija) numa baši “šerutnipe”. Kotar avel i translacija kaj e džuvlja zaruri si te ovel la “šerutnipe ko šero” diskutabilnikano si ko gova so i sintagma “exusia epi” ko sa avera translacie si te ovel pe šerutnipe ko diso, ki kaja čhipota e džuvlja bi ovela sa la “šerutnipe ko šero” ja konkretnikane upral lako šero. Korkori o poimi “šero” si problematikano ki goja čhipota sose o Pavle, dikjol, nimangel te vakjarel kaj voj na bi sasa zaruri te ovella šerutnipe upral e rome, ni te ovel le šerutnipe ko vas sar lako šerutno (sar so sakana interpretiril pe). Kerel pe buti baši čhibako komplicirime teksti kolestar baš katar lesko lokhipe mujal o nijamija katar hermeneutika naj zaruri te ikalen pe doctrine ja disave avera nijamora. Ko gova o Bičhalipe dži ko Korinčanija pherdo si kontekstualnikane problemencar, t.e. problemora so o Pavle adresrisarel len ko avgo niče si korinaki. Amen šaj salde te ulava o principora save so keren pe te čhinavel pe lengo problemi. Ka ovel šukar te dikhel pe so si lengo problemi – a gova si so i khangeri si ko bilačo hango sebepi džuvlja (a me avdive ka phenav thaj baši o murša, ko devlesko serviribe, numa o muršano problemi ko teksti kava džuvljengo eksporti ko sahnipe čuta le telo muhi (magla, zamagljivanje). Gova si diso so kerel distrubiripe ki evangelizacija katar korintesko rotalipe. Gova si čačikano problem baši o Pavle sose te anel pe lošalo haberi ko sansarluko e Devlesa sa e džijanencar si lesko šerutno savali.
Te manglam te kera e haleski rekonstrukcija , so si but interesnikano thaj detalnikane kerda le i Antoniet Vajar ko lako lil “Corinthian Women Prophets”, togaj dikhel pe kaj i kontra-kultura ki ortodoksnikani khangeri kerdili gijate so o manuša avrijaldan (anglal sa o Grkoja) gndisarena srt dilo kher. Kana o Pavle ko aver than akharel e džuvljen te pučen pumare romen, te naj lenge diso jakh dikhlo, gova nisikavel kaj o romnja nitroman te keren lafi ja te oven ko šerutnipe, numa kaj majangle si zaruri te sikljon a napal te keren lafi, sar egz. Golese akharel len te ikjaren pe palo norme. Te san džanli, gova nivakjarel te muke te rome thaj te familija bi dajatvengo (soske naj ruhjalo te kere kherutne bukja); te si tut Ruhi naj zaruri sakana te vakjare – o Ruhi si telo prorokora thaj von si zaruri te keren moljakeripe kana si džanlo te vakjarel pe diso thaj ko savo than, etc. Ko Korinti gova prependžaripe jakhdiklo si kaj najsa, pa sa barabar kerdilo “kreativnikano haosi” sar so phenda jekh kataro teologora. O Pavle akarel ko niče, ko gova akharel thaj e džuvljen. Numa gndisarav kaj retko sar konkluzija vakjarel kaj e džuvljen si zaruri te ovel len “šerutnipe ko pumaro šero melekongo sebepi” sa kava del drom kaj i džuvli si goja savi korkori anel phandlin baši poro ruhjalipe thaj angažmani. Ki goja čhipota o melekoja ka oven salde gola save so ka keren predeibe e Devleske bakšišenge thaj laforenge, a o džuvlja korkori ka anen čhinavina baši pumaro ruhjalipe thaj sikavipe. Trujal gova so o Pavle akharel len serioznikane te dikhen pumare džender rolje sar so sasa definirime ko lengo sasuitnipe, o Pavle ko jekhajekh vakti lenge thaj lenge o “džovapjale” mujal sasuitnikane norme, del eksplinacija,dikhindoj kaj o ruhjalipe thaj o angažmani ko khangeriengo šerutnipe thaj džovapjalipe preperel korkori e džuvljenge. Ni jek murš , pa nijek rom naj le nijami te hemisarel pe lenge.
O Pavle akarel e romnjen ki sama, numa na thaj te crden pe katar lengo prorokosko bakšiši (sar so gova vakjarel le i Vire). Vov nikhelel ki patrijahalnikani karta thaj ni crdel pe katari liparidi formula bašo krsitipe savo so e džuvljenge thaj e muršenge ki khangeri del len jekhajekh nijamora. Vov salde vakjarel kaj si zaruri te keren sama sa te ovel istemalkerdo baši evangeliziribe. Dikhindoj katar goja perspektiva thaj kaj reslam sar sasuitnipe, me ka vakjarav ko kala Pavleske rodipe, baši jekhajekhipe thaj džuvljengo digniteti sar manušikane insanora thaj korkorutne dikhindoj ko pumaro ruhijalipe, apsurdnikano si baši o murša sar egz.te thindalel pe ko dižjako Centro baš lengo uravipe thaj te oven teleder kataro murša thaj lengo šerutnipe. Avdive, gndisarav kaj e Pavle bi ovela sa but te vakjarel baši khangerijake šerutne kaske so o muršano šerutnipe thaj tromalipe baši čhelalipe katar sakova turlipe devlikano nijami.Lengo sebepi e Devlesko alav peravela pe ko sasuitnipe.
Ko so dikhel pe o turlipe maškar protestanteske denominacie kana si lafi baši džuvljenge šajdipa te oven pastorke thaj thaj khangerijake šerutne?
Kava si baro pučipe. Užo informativnikano,dikhindoj kaj o protestanteske main-line khangerija (luterantsko thaj reformirime) generalnikane egalitarnikane thaj mukhena te oven džuvlja ko sa nivelora (sveštenikora, biskopora thaj nadbiskupora), gova sebepi hierarhikano lačharipe thaj gova legarel pe thaj e khangerienge ani Kroacija. Ki praksa gova si politikano thaj kulturnikano pučipe, thaj gpolese e kroacijake khangerija gijate vjavaharisaren pes ko skladi e kroacijake sasuitnipaske normencar save si ko lengo rotalipe, so si patrijahalnikano thaj ni mukhel džuvljano angažmani ki hierarhija. Sociologikane si deskriptivime, kaj e džuvljen ka ovel len aksesi odpringate kaj so o murša ka moljakeren kaj si lenge pokinivalo. Ko gola čhipote e džuvljen naj so te rumisaren, numa gola si situacie so ko dživdipe si bipakjaipasko, a o nakamjabi si garantirime. Gijate i organizacija naj so te našalel, te dija e džuvljenge o šerutnipe – ja da jek ka resarel kamjabi, pa dajek sa gova ka prelel, ja na thaj ka “sikavel pe” kaj o džuvlja našti te oven šerutne.
Ko organizirime khedina e džuvljen ka ovel len than salde ko fundiripe, t.e. džikaj kerel pe o muvmento, numa kana I kedin ka astarel institucijalnikano obliko, ko šerutno than ka oven čute murša. Nekana ko gola khedina, ulavdeste ko harizmatikano tipi, ko avgo dikhipe dikjol kaj o džuvlja si jekhajekh, sose ponekana akharen len “pastorke”, numa ko gola čhipote zaruru si te dikhel pe e lovengo drom. O “čače” pastorenge službe ka oven muršane thaj pokinde. O džuvlja ka keren buti ko sa nivelora thaj telo šerutrnipe taro disavo (šukar pokindo) murš. O organizirime khedina, save so si “demokratikane” ki pumari struktura, si len nekana thaj rodipe kataro “korkoriačovipe” ko čhinavipe sakone thaneske khangerijake. Numa thaj i demokratija si legardi katar “tradicie” ko tekstengo interpretiribe baši džuvlja, thaj golese avgo alusaripe si e muršenge, ulavdeste te kerela pe lafi baši patrijahalnikano rotakeripe.
Nesave khangeria ko pumare internacionalnikane nivelora si len o načelo katar jekhajekhipe, numa ko tereni niikeren pe dži gova, a ki praksa najdikhlo. Sar egz. sakone khangerija si la nijmo te alusarel džuvlja sar pastori, te gndsarde gijate, numa kana ka čhinavel, ka ovel sankcionirime kataro butipe ko turli kedina save so si mujal gova. Gova si jek baro konglomerati intersekcionaliteti thaj džuvljengi diskriminacija, so si phareste te resel pe, zaruri si te liparel pe sar o globalnikano sasuitnipe radikalizirisarel pe, gijate radikalizirisaren pe thaj o khangerija. Jekh meri amalin andari Rusija phenda mange anglal nesavo berš, kaj e džuvljenge nijamora ko khangerija but pele pali “iberalizacija”, ulavdeste sar so irisajle o terne teologora kate educiripe ani UAR. O sasuitnipe kerdilo majkonzervativnikano thaj majradikalno, a gasave stavora si ande katar avera konzervativnikane thana. Gova definitivnikane si umal savi so si zaruri te pučarkerel pe thaj te opservirisarel pe.
Dikjol kaj o nacionalizmo thaj o patrijahati džan vast vastestar. Sen li golese thaj sar dikhen lengo maškarplesutno pakjaripe e pučipasa (džuvljano) seksualiteti thaj (sasuitnikani) kontrola?
Va! O nacionalizmo thaj o patrijahati finkcionirisaren palo principi angleder ulavde privilegie baši o murša ko patrijahati thaj e muršenge ko ulavde nacionalitetora ko nacionalizmo. Gova si čhani te zorarkerel pe i plesutni pozicija zorarkerdi turli mitoncar bašo muršano prioriteti thaj alusaripe nesave džijaneske. Mange si interesnikano so o solduj kerena takati te ikeren pe Biblijasa, savi so kerela lafi baši Devel savo so kerela alusaripe, numa sakana resarinasa šukaripe sa e džijanenge, thaj savi so ko keripe dikhena jekhajekhipe ko turlipe maškar murša thaj džuvlja ko sa o džijanija.
Panda katar 1960-ta berša jakhdikhlo si kaj o “bijanipe” kišli džuvljani rig kolasa so šaj te ikjarel pe teli kontrola, e havengo vazdipe si fijatesa, a nianel nisavo profiti – so si matimaski edinica baši kamjabi ko manuša. Te mangle familija, romnja zaruri sit e ovel len “sponzora” save so ka ikjaren lenge čhaven ( ko nesave čhipote i raštra gndisarel kaj o čhave preperen lake baši učeder resarina). Te mukel pe e dđuvljake te alusarel maškar bijanipe thaj kariera automatikane keren bilačho o hali e muršenge thaj lengo šukaripe thaj šerutnipe upral udžuzi bukjarno takati baši lenge sakodiveske zaruripa. Kerela bilačipe andre ko sistemi. Dela pučipa thaj kerel destabiliziribe.
Si li e čhavengo čhudipe čhelalipe – dosta si. Ni jekh džuvli ni alusarel sar po ideali. Mange si but intrigantnikano sar gova pučipe si dendo sar “džuvljano” pučipe, džikaj palo sakova abortusi ačol o murš kaske so o čhavo naj zaruri thaj vov si gova so sakana pokinel baši abortusi. Ulavdeste si čhelale o moralista save so keren lafi mujal abortusi (ja demagogikane ki goja tema len hangora katar prosta pakjaipaske manuša), a ko pumaro dživdipe si namoralnikane save so čhuven pumare romnjen thaj kamlen te abortirisaren, thaj čhinaven gova pučipe baši familija thaj amala, sar so dodžanda pe baši baro apologeti Ravi Začaris kana leski čhaj posthumno rodija te kerel pe pučarkeripe baši but bukja save so sasa čute telo tepiho thaj došakeripa.
Te agorkerav kava ki pozitivnikani nota – o Devel naj moralisti ko šukar matisarel o “kerde bezeha” thaj astarel e džuvljengi rig – bilo te ovel i Hagara ki pustinja, ja džuvli sava so o Isus arakhel la ko samarjanesko bunari, a savi so si vakjardi sar disavi so kerda bari doš.
So si o specifikumi ki feministikani/ne teologija/e ko phuvja katar nekanutni Jugoslavija? Katar savo zaruripe barili?
Amende katar o feminizmo thaj feministikani teologija našel pe sar beng kataro temjani. Thaj o džuvlja nimangen gijate te oven moljakerde. Šaj amende najsa te ovel feministikani teologija te na ovela sa i mareba thaj o baro zaruripe baši humanitarnikano angažmani e džuvljenge save so si ko pakjaipasko dini pali mareba. Gndisarav kaj sebepi gova angažmani si e pakjaipaske džuvlja, iklilo kataro dakiko kaj so but mitora baši o džuvlja, ulavdeste o džuvlja ko khangerija, lije te prepučenpe, thaj dži gova kaj nesave si len interesi te studirisaren teologija. Šaj našti vakjarel pe sar feministikani teologija ko Balkani (trujal gova so sa o pojmora ki sintagma “feministikani teologija ko Balkani” arbitrarnikane ko pumaro džanlipe), numa si amen nesave konture, a von si inkali , sar so dikhla i Roberta Nikšič, pakjaipasko aktivizmo.
Sar reprezentka ki kroacijaki sekcija ko Evropako džuvljano amalipe ko teologikano pučarkeripe (ESWTR-CS) save si tumare ekspriensija kikolaboracija avere teologinjencarani Kroacija, numa aval latar sode I terni generacija teologora si len interesi te keren buti ki tema feministikani/e teologija/e?
Amari organizacija si than so šaj te da le teologikenge katar sa riga thaj okola katar interdisciplinarnikane teologie. Džiberše nišankera 15. berša egzistiribe jekhe maškardžijanesko akademikano khedipe, thaj gova ka ovel šukar vakti te dikha sa so resardam te kera. O džuvlja, ulavdeste o džuvlja, ko teologijake-akademikane profesie si len zaruripe kataro than sar deibe dumo thaj trampibe. Napopularnikano si korkori amenge thaj e averenge te vakjera kaj sam džuvlja thaj kaj si amenge zaruri than, golese sakoja jekh ni rodel te ovel dženi amende. Katar aver rig, amare dženja sikaven o dženalipe sar džanlo faktori ki lengi afirmacija sar vigjanale bukjarne, thaj kate thaj ulavdeste ko avera phuvja. ESWTR ki Europa si la žene save so keren buti ko džanle thana, pa si šajdipe baši internacionalnikane konferencie thaj proektora. Gova vazdel tumen katari muli nukta. Dženalipe ki amari organizacija lel pe palo amaro akharipe palo bahani katar majcra duj vigjanale bukjarne, save so si više džene. Alternativnikane dajek šaj te rodel pherdonijamalo dženalipe, numa thaj golese da si zaruri te ovel dendo dumo katar duj vigjanale bukjarne te šaj o dženalipe te ovel dikhljardo ko kedipe. Trujal o pherdenijamale dženja, si amen thaj dženja amalina (baši ternevigjanale bukjarne) thaj sajdime dženja.
So legarel pe baši amare terne vigjanale bukjarne-von sakana bajron bi te ovel len dumo te den ko amaro “feministikano klubi”. Sar so phendem te manglen te ovel tumen reputacija, majšukar si te keren buti ko džuvljane teme. Sode šaj te nakha kala teme sar džuvlja, phareste si te vakjerel pe, sose akana ja majgeči ka resel “kritika” kaj amaro pučarkeripe si but “džuvljano”, thaj golesa si zaruri te kera majbut buti. Gndisarav kaj o mangipe te dikha o problem avel katar beršengo ekspiriensi ki kaja “muršani” buti thaj golesa sode si patrijahalnikane thaj sode niden dumo ko than kaj so kera buti katar jekh rig, a katar aver rig, sakana, sode te siklile o džuvlja te crden o patrijahalnikane mehanizmora save so apriori delal len pockno džanlipe.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
