Ana Maria Gruenfelder si bijandi ki austrijaki pokraina Koruška than maškar Austrija, Slovenija thaj Italija thaj sar čhavo sikavela sa interes baši o sumnal ko Karavanke thaj Karinake Alpe. Ki gimnazija ko Klagenfurt džala sa ki siklana ki slovenijaki čhip, na sajekh, soske pocra crdela sa pe e sikavnengo kadari. Ko Univerziteti ko Insburk studirisarda historija barabar arteske historijasa thaj katolikani teologija, a pi doktornikani disertacija hramosarda la ki tema baši džanlipe e sjenska uskokenge baši Habsburso dinastija, ulavde iranipasa ko moljakeripe katar Paolo Sarpij thaj Municio Minucij baši o uskocija. Ko 1974. Berš avela ano Zagreb kaj so dživdisarel pinda berša. Štar berša sasa inkorespodentzka ki zagrebeski firma Unikomerc, kaj ‘so siklilem’ I kroacijaki čhip thaj astardem minimum kinobikinipasko ekonomikano džanlipe, a so si majdžanlo – siklilem e jugoslavijako komunistikano sistemi ‘andral’, vakjarel i Gruenfelder. Katar 1978. berš kerel buti ko austrijake diplomatikane misie ano Zagreb, sa dži lako džaipe ki penzija 2010. berš. Ko Zagreb ‘prahosardem’ jekh raštra, a dijem arka te kerel pe jekh nevi, Republika Kroacija. Sa gola lače ekspiriensija nidavlen nisoske. Amaro lafikeripe šurarkerel temasa baši laki familija savi so kerda asari ko haljovibe baši lako than ko sasuitnipe, numa thaj o teologikano hango. Sasa man ‘politikano’ dat savo so ‘phabarda’ man ki politika, sasa politikano robijaši ko nacizmo. Ki familija si amen svešteniko savo so nimangla te kerel buti ko Hitlereske askera a golese pokinda šeresa, numa thaj amari familija savo so dija arka e ljibljanake biskupeske e dr. Gregorij Rožman, savo so mukhla i diz thaj i Jugoslavija našindoj prekal Austrija sa džikaj niarakhla konekcija te džal ko UAR, šurarkerda i Gruenfelder, thaj kontinuisarel: mo dat sar dizjako šerutno sasa le kolaboracija e slovenijake organizaciencar thaj sakana džala sa ki Ljubljana. I buti thaj o kamipe baši dakšin slovenijake, numa thaj baši purab furlanikano sumnal so lijem le katar mngre phureder, a kana avgo drom avilem ki Rieka , pa uklilem ko reizi baši Senj, dikhindoj o magikano pašedenizesko ambienti – parne barale plaina katar Krk, vunato denizi thaj tato kham upral ckni vegitacija – gova sasa kamipe ko avgo dikhipe.
Po than ko sasuitnipe i Gruenfelder dikhla ko pučarkeripe thaj astardo savalencar baši laikane teologora ki Khangeri, savi sa dži ko Dujto vatikanesko sabori, 1965. berš phutardile baši sasuitnipe.
Tumari buti Feministikani teologija ja “meripe e patrijahalnikane Devleske” ikaldo panda 1988.berš. Tumari teza kaj i “feministikani minsa” naj mujal ko “teologikane refleksie” thaj niakharel ko “egzodus” katar hristijanstvo thaj o akanutno sasuitnipe, dikhel pe kaj si aktualnikani thaj akana, ulavdeste ko konteksti e sintagmake katar feministikani teologija. So čuta tumen te hramosaren kaja buti thaj o interes kale temake? Soske si gova džanlo?
Kana o teologikane fakultetora phutarde e studentenge, t.e.e džuvljenge, von našti sa te ačhon indiferentna mujal jakhdikhle thaj “senzualnikan”” mujalipa thaj diskriminacija duplo napencar baši muršane thaj džuvljane “kvaliteta”. I feministikani teologija barili katar džanlipe bašo dujtoklasake džuvlja, thaj ki okoja kaj i akademikani teologija sasa, katar jekh rig ko sahnipe nasenzualnikani , a katar aver rig dikhela sa teologirisarel len: “Sar murš thaj džuvli ker len”. Baši akademijaki teologija gova si: duj pola, o Devel “kerda len” specifikane šajdipasa thaj dija len jekhajekh moljakerde, numa turli bakšišora, thaj dija len ulavde bičalina. Gova so avdisutne teologora zoraleste vakjaren – “kaj i džender perspektiva si ko šuru katar hristijanikano sikavipe”, a si mujal i “džender ideologija” sasa vakjardo anglal pinda berša sar funda thaj džastifikacija e dujtoklasesko. Phareste si te dikhel pe o Devel sar persona, te na dijan le poli-thaj sakana o Devel si antropomorfnikani manušikani figura, dat ja phuro, sudija ja leske čhaveske amala, numa manuš. Šaj li e Devle te dikhel pe sar džuvli, ja “Devel -džuvli”, na “develin -džuvli” numa hristijanengo Devel (savo so hristijanikane darhija si sar manuš, t.e sar murš)? Kate I feministikani teologija ulavdili ko but droma, kolendar nesave gele ko posthristijanikane “feminizmoske develina”. Okola save so ačile ko biblijake thaj hristijanikane matice bijande “Devel e dajake figurasa” (sar egzamplo Leonardo Bof, El rostro materno de Dios, 1985).
Šerutno džanipe si kaj o Devel si hristijanikani tradicija dikhlo sar dat sar so sikavela sa pe ko Mojsejeske vakjeripa. Numa sar dat ko thana kaj so leske perena ko kočija. O Leonardo Bof (thaj lesko phral Klodovis) arakhle !dajako muj” (so naj “džuvljano” muj), thaj sikavena nevo modeli baši dat. O katolikane teologora, thaj o papa Ivan Pavao II ( bi te liparen auktore, sose o Leonardo Bof sar tromalipasko teologo sasa anatemizirimo) kaj o Devel šaj te ovel em dat em daj t.e. murš thaj džuvli ko jekh, sar so si o Dat thaj o Chavo thaj o Rošalo Ruhi ko jekh “jekh ko trinalipe” (sar so giljavel pe gili baši azreti Trinalipe). Si thaj avera kerde takatija katar avera teologora ko mudrokeripe o patrijahalnikano e e devlikane atributencar save so si pozizivnikane – džuvljane “čalavde”, t.e. čute ki teologija prekal pozitivnikani džuvljani metafora: Rošalo Ruhi savo so salde ki grcijaki thaj ki latinaki verzija si ko muršano rodo(pneuma sar maškaruno rodo, thaj spiritus) ko purano zaveti sikavdo sar “Ruah” t.e. rošalo Ruhi si le džuvljano nišani , numa o epitetora save so si le, palem si muršane nišanencar: sabrdžija, sikamno, amal. Sa gova sikade pe sar nakamjabale, but crdime thaj hari pakjaipaske.
Džana kaj o patrijahalno modelo sikada pe sar but žilencar katar gova so amen adžardam. O muršano partneri si modeli kataro amaro nevo vakti, a dur golestar kaj si ko than e patrijahalnikane modeleske – eke akana o murša (“ko koča”) barabar pumare romnjencar thindalen palem te ovel šerutno o autoritetno dat. A o Devel savo so sa majbut si kate thaj tradicionalnikano “minsako modeli” si majmoljakerdo kataro džuvlja. O avrune turlipa thaj lengo džanlipe ko hristijanikane khangerija nakhle sa e vakteske mene ko nakhle 50 berša thaj naj nušani kaj sigate ka oven perade. Pakjav kaj salde si zaruri te dživdisara thaj te asatra sa gova kaj amaro pakjaipasko barvalipe si le patrijahalnikane darhija sakoneske thaj sakoj te pučarkerel o biti thaj i saikerin. Sa jekh, argumentencar te polimiziril pe mujal lende džanlo si mange thaj avdive.
Togaj phenden kaj “o džuvljano džanipe” ponekana korkori izolirisarel pe thaj o čhinavibe te našelpe ko “Džuvljengo sumnal” salde džipherde bajraren e džanlibaski aura. Sar so nakhel o vakti, sar dikhen ko autonomijako pučipe, subjektivnikano moljakeripe ekspiriensi thaj kritikane refleksie?
Me ki meri buti čutem man ki mareba nmujal gova so kerel pe ko feminizmo, savo so ko than te crdel e poleske antagonizmora, von bajraren gija vakjarde “džuvljane molja” (aso kolende demek si turli kataro murša). Gndisarav kaj golesa korkori amen katapultirisara ko jek agor kaj so o džuvlja pali tradicija si len pumaro “sumnal”, pumaro “ckno thagarutnipe”, savo so naj pocikne moljasa katar o muršano sumnal t.e. o publiciteti thaj kaj so anen pe džanle čhinavipa. Ko industrijake thaj bajrarde phuva o džuvlja astarde o publiciteto dije ko “muršano sumnal”, thaj šukjur e Devleske golese – ni prepelo o sumnal.Numa ko sa o sasuitnipa si sasuitnipaske agora, kolende o o džuvlja si zaruiri te roboisaren ko tradicionalnikane džuvljane phirnipa -bilo te kerel lenge asari o ekonomikane ja familijake šartija ko gova, ja soske ola si, afikeren mange so šaj sem but serti, ko robinke si o “čačutno džuvjalipe”. Gija vakjardo pokindo jerieluko si mange baš gasavo modelo.O dat kerel buti e dajake thaj e čhavenge, I daj lel disav evro katar i raštra, korkori te dikhela e čhaven, te na dela len ko čhavorikano kher. Thaj panda diosavo euro te manglja i mama te bijanel panda jekh čhavo, resarinasa te kerel pe pošukar o demografikano tasviri. I buti si gova so, o love baši jerie, baši daj, familija, ja vakjaren le sar mangena, naj baši sahno dživdipe, numa salde dži ulavde čhaveske berša. Kana i nevi radži gova ka čhinavel le, togaj astarde si i familija, čhave, a majbut lender o džuvlja, save so e raštrake si “reimi”, pardon, pendžarav e dajaki mol, dije pumaro finansijako biathinalipe, so si baši lengo finansijako siguriteti ko sansaralo vakti. “Džuvljano džanipe” si “lajt džanlipe”.
Baši Marijako pakjaipe savi so astarel thaj nacionalnikano minsalipe keren lafi ko tumaro teksti Marija -Kroatengi thagarutni: džuvljano kritoikano iranipe ko Marijake sajdipaske forme ki khangeri thaj ko džijanesko pakajipe. Sode kava sajdipasko aspekti kerda asari ko tamiripe kotor katar kroacijako identiteto, numa thaj adaptacija e Marijake simake baši zaruripa, sar so togaj phenden “džijanesko pakjaipe”?
O rametlija profesori palo biblikano vigjani Adalbert Rebič baši Kroatengo sajdipe e Bogorodicake dija eksplinacija zorale asaresa katar protestanska thaj antikane kultija “Develin -daj”, Kibele, Isis. E grcijaki antika kerda baro asari ko dživdipe, mentaliteti thaj pakjaipe upral o džijanija ko phuva katar Mediterani, so šaj te dikhel pe katar pobut nišana ani Dalmacija. Numa ko utarale thana klatar Maškaruni Evropa, o hristijanikano džijani mangena sa o protoideali katar hristijanikano (muršano) Devel. I daj savi si la baro asari upral po čhavo, vov si arhetipi kataro muršane – džuvljane vjavaharija thaj golese tasviril pe ki Devleski Daj Marija, savi pe čhavestar rodija arka baši čorole čhave. Ko phare dživdipaske mareba, nakhlo vakti, čorolipe, nanipe, čhave ko bilačipe sakana našena ki dajaki angali ja teli dajako fistano – thaj voj del arka, thaj triumfirisarel upral horahajenge čete. Katar Marija Bistrica prekal Aljamaša dži Devleski Daj katari Trsat thaj Sinaj, I Marija del arakhipe, a gova si diso so majbut rodel pe. Gova si na – kroacijako identiteti(naj sa Kroata katolikora, ni sa katolikora-Kroata e Marijake pakjavutne), numa specifikani sima katar kroacijako džijanesko dini. O Kroata naj ko gova čute. E austrijake thaj e bavarijake katolikora sajdisaren gova specifikano obliko kataro ruhijalipe savo so ki historija ovena sa poavera – ki Austrija, Bavarija, ani dakšinali Germanija, sar tipikano turli modeli sebepi arakhipe e protestantizmosa.
Thaj i sima kataro “Kroatengi Thagarutni” si la paralele: i Marija si “Regina Hungariae”, “Magna Mater Austriae”, thaj sar gasavi prezentirisaren la o artistora (ulavdeste ko barokosko tasviripe). Opatija Panonhalma si kerdi lake, numa thaj o hrami ko Trsat, ki Austrija i Maria Zel nacionalnikano hrami “Austrijaki-Ungarijaki thagarutni”. Interpririndoj katar avel o pakjaipe ki Maria “thagarutni”, “badaleski Thagarutni” (den tumen salde gogi ki antifona “Regina coeli laetare Alleluja”), zaruri si te kera špekulacie – numa o špekulacie šaj naj but dur katar čačikane darhija. “Regina coeli si čačutni thagarutni, vladarka, numa thaj ideali baš čačutni, nijamutni, protektikani thagarutni thaj protektori e džijaneske save so vakjaren lake pumare problemora thasj roden latar arka, mediatoribe thaj zagovori lake čhaveste sar so si o thagarutne kataro bajke save so roden arka. I “Thagarutni Marija” si avukati pe čorole džijaneske – džuvlli savi so kerela te ovel i dukh majlokhi, čhelalipe. i metafora “Kroatengi Thagarutni” (Hungariae, Austriae et Hungariae, etc.) avdive si anahronizmo, numa e pakjavutnenge si šukar sar so si šukar tradicija. Te rodijam avdive nevevakteske vakjerina katar marijake pakjaipa – si! Goja si biblijaki Marija, čhaj savi so iklili katar o džijani savi so giljavel “Bajrar mo ruhi…” sose o Devel vazdija la sar čoroli, a mujal late si kola so si len ruhesko čučipe. Nevevakteski figura si thaj e Marijaki figura ki tromakeripaski teologija, teologija e čorolenge, ponižimo džijani thaj poedincora, save so šaj te ikeren pe ko fakti kaj korkori keren pumaro digniteti thaj digniteti baši dživdipaske šartora. E pherde beršenge manuša, korkori minsale thaj biathinale džuvlja ni akharen pumare daja, numa dikhen e Marija sar prototipi, modeli pherdo pakjaipasa kaj e džuvljako dživdipe thaj i buti si haing katar lako digniteti, ko lako tromalipe. I Marija, džuvli savi so dikhlja kaj si but vazdime soske pakjala sa thaj čuta pe ko šajdipe baši Devlesko plani katar tromalo čhinavipe… Gasavi romni si “bivakteski” egzampli e džuvljenge thaj avdive.
Kate ki konekcija anen i teologikani interpretacija thaj džuvljaki figura savi so si šerutni ko publiciteti so ko agor keren asari ko gova sar i Khangeri dikhel laki rolja thaj džanlipe. So avdive vakjarel i Katolikani khangeri baši o džuvlja?
Ko gova šaj te dav džovapi but harneste – niso džanlo nevo. I khaneri ačol ko poro mileniumi “katehtenikane čačipasa” retko kana pučav man korkori si li gova “sakanutne čačipa” avdive si haljome thaj si ko skladi e nevevaktesa. 1987. berš o papa ivan Pavle II. (avdive ka ovel zaruri te phenel pe leske “Azreti papaIvan Pavle II”, me gova ni kerav le sose mange lesko kanuniziribe si but problematikani) ikalda po apostolesko lil bašo digniteti thaj džuvljengi bičalin “Mulieris dignitatem”. Ko harne čitre šaj te phenel pe kaj o digniteti thaj e džuvljengi bičalin saikerel pe ko dajutnipe. Katar gova “devlesko bakšiši” I džuvlilel po specifikano digniteti, a o dajutnipe si lake bičalin (katar fizikano dikhipe dži individualnikani pora katar laki psihologija) thaj o sumnal zaruri si te promovirisarel o dajutnipe anglal sa avera molja. Palo gova ikljol kaj e džuvljengo bukjarnipe avral kataro kher thaj ko avera phirnipa, osven gola save si phandle e dajutnipaski čitra, si baro našalipe. Ko 1990. Berš ko teologikano – pastoralnikano kurko ko Katolikano bogoslovnikano fakulteti kerela sa pe lafi baš gova teksti. Vi me lijem than trujal o toganutno sociologo thaj profesorka ko Fakulteti baši sasuitnipaske vigjanija ko Univerziteti ki Ljubljana Maca Jogan, a o tekstora si havljarde ki Bogoslovikani smotra 1990. I Maca thaj me ko jekh vakti phendam kaj e nevevakteske džuvljenge o dajutnipe si bare džanlipastar, numa džanlo si lenge thaj e ruhesko buvlipe, džanlipe save so našti te keren pe sar dajutne thaj džuvljane karakteristike. Thaj e muršenge ni čhinavel pe o nijami te džan angle so naj phandlo golesa so si dat – a so te vakjerel pe e bare gendo džuvljenge save so naj len ni materijalnikane anglošartija te ikjaren pe ko dajutnipe, sose si astarde “nadžuvljane bukjasa” te keren egzistencija peske, e čhavenge , familijake thaj e phurenge.I muršani publika (sveštenikora)barabar perade, o žurnalistora thaj e khangerijake medie, ašile phutarde jakhencar, pa gndinena sa maškar gova baši amaro zoralipe thaj amaro “nadžuvljanipe”. I Maca Jogan trujal gova sasa komunistka. Džikaj kerela sa pi prezentacija sa jek vakjarela sa “Lošali sem so sem daj”, “uživisarav ko mo dajutnipe, numa…” Iklili i purani vakjerin “Roma locuta-causa finita” – thaj o Papa Ivan Pavle II. Dekretesa kerda kaj gova si pučipe baši so i Khangeri sa phenda, golesa majbut nidiskutirisarel pe. Numa sakoja namukin thaj kaja, phutarda polemika – kaj i džuvli si “ulavdimol” (sebepi dajutnipe, biologikanoja ruhjalo, sa jekh) kaj ki suština si turli katar o murša (fakti kaj o murša si dada, khangerijake sikavne, niangigaren gova, sose ko murša i biologija pohari si la nesavi rolja). Manuš murš thaj džuvli, ako ulavdo nišankerde si ko pumare džanlipa thaj naj zaruri te rodent e ovel len aver poli.
Anglal o Devel i džuvli si jekhajekh moljakerdi sar o murš, trujal gova so si “averčhane” (teliminsa ačol pakjaipe “averčhane” jekajekh sar “dujtoklasa”) sikavela sa o apostoli Pavle (“Mulier taceat in ecclesia” – “e džuvljenge naj muklo te sikljon”), pal gova o sv. Augustin, numa thaj o sv. Ambrozije thaj sv. Jerolim, save so bangeste thaj ikalde taro konteksti e Aristoteleski “natura” – “femina est mas occasionatus”, t.e. “i džuvli si sakatimo murš”. O Arisotel gova istemalkerela sa baši naturako umal, a na baši manušaikane insane, džikaj sv. Augustin a pal gova thaj o sv. Toma Akvinški “femina” trampisaren le e poimesa “mulier” (manušikano džuvljano insani). Avdive sikljol pe kaj e khangerijake dada thaj sikamne sasa “Čhave ko pumaro vakti”, kaj niresarde te crden o zablude katar nakhlo vakti, gova sikljol pe, thaj bistrel pe. Šaj thaj ko Rim sa panda pakjal pe kaj “mulieres” si diso so si averčhane kataro murša t.e. našti te keren sveštenikani buti, pa ni te drabaren o Evangelie ko vakti kana ikerela pe i misa. Thaj o but manglo papa Franjo niresarel te hutel gola učalina katar lesko tradicionalnikano terbijati – te keren buti ko vatikaneske službe si šukar, numa naj gova čhinavipe baši “džuvljano pučipe ki Khangeri” – džuvljano poli (džuvljano seksualiteti, badani, angločhinavdo baši fizikano dajutnipe) naj kompetentnikani baši rošali oficijalnikani buti.
Aso tumaro gndipe save si majefikasna strategie te kerel pe buti ko religijake hierarhie, thaj te kerel pe asari upral lende thaj sojuznikora maškar lende?
Gole pučipoasa sa panda nijekh serioznikane niastarda pe, sose te kerel pe mareba mujal religijaki hierarhija? O Religie si “konstrukti” katar nakhlo vakti, save so tamirisarena sa pe, peravena thaj palem vazdena sa pe ki historija. Nidikhav i resarin ko gova savali, sose i “religija” dikhav la sar konstrukti savo so sakone personake savi so sikljola, dela dumo thaj arka ko tamiripe individualnikani religija. I khangeri, ni i katolikani naj resarin korkori peske,numa moljakerdi sode so del arka e manušenge save so latar roden arka baš plesutno relkgijako pakjaipe.
O džuvljane biblijake sime niačon te oven artistikano keripe. Te phena korkori I Marija Magdalena but si popularno ko paščimalo arti, lako “tasviri” kerela sa pe lake iranipa ko nakhle šelberšipa thaj kerdili jekh katar o majadaptirime figure liparde ko Evangelie.
I Marija katar Magdal, t.e. Marija Magdalena si atraktivnikani sose o Isus tretirila sa la sar “majmangli sikli”, voj aso apokrifnikane (kanunikane naj angigarde) Evangelie, sasa dženi savi so došakerda (konkubina ko Herodoneski avlija, numa karakterizirime sar šizofreničarka, sar pustinjako) Sar gasavi džuvli ko but krize, voj si atraktivnikani, trujal so si thaj avera atraktivnikane džuvlja ki biblija – i Dalila savi so si la džuvljani senzualiteti thaj geli ko Samson, tirani thaj mudarda le, tromakerda pe džijane katar leski tiranija, baši so o Kamil Saint-Sanes kerda opera “Samson thaj Dalila”, o proroko Ana, I sudija Debora savi so ko jek džanle taktikasa triumfirisarda e zorale kanaitskake askeren. E Kroacijaki auktorka Ljiljana Matković Vlasič prezentirisarda pobut džuvljane egzamplora ko po lil “Bare džuvlja ko Purano zaveti”” numa thaj ko lil “Džuvli thaj i Khangeri”. Ko lake diskusie si but džuvlja.
Sar dikhen e teologijaki konekcija (feministikani) ani Kroacija thaj i religija katar avera thana ko konteksti katar ekologikano aktivizmo, inovacija, sansarale muvmentora thaj i tehnologija ko sahnokeripe?
I feministikani minsa sikada pe sar šukar bijanipaski, ko avgo niče baši interkonfesionalnikane kontaktora thaj lafikeripe, na salde baši ekumenikane arakhipa. Funda baši teologikano gndipe si o barabarutne reprezentora katar hristijanikane denominacie thaj nahristijanikane pakjaipa – nekaj šaj te oven publicirime komunikacie, nekaj gasave kontaktora keren pe diskretivnikane trujal administrativnikano pakjaipasko sikavipe. Savorenge del arka te tamrikeren po personaliteti, te barvakerel len ruhjale živdipasa.E feminizmosko angažmani džal ponodoringate – katar mapškarkonfesionalikane arakhipa, bajrola sa i kašturin katari ekologikani thaj sansarali minsa.
Ulavdeste voj čuta e luterake džuvljen pali Sasturnali perda, gijate so 1989. berš, ko baro Ruhjalo arakhipe ano Basel avgo drom o džuvlja nekanutni Demokratikani Republika Germanija šajsa , panda samale, numa palem vakjarde o demokratikane struje ano Lajpsig, Drezden, Berlin, baši o thindala baši avutnipe thaj i rezistencija katar čhelale manuša. Ni troma te bistra e amerikake teologon baši khangeriengo reformiribe, o renkalie džuvlja save sasa ki mareba ko Afroamerikako muvmento baši dizutnenge nijamora. Gndisarav kaj našti sa te sikava kala evidentora katar feminizmo, sose o katolikane teologora thaj ponodoringate o feminizmo dikhen le sar “džender ideologija” abortusencar, kontracepcijasa thaj prandinaki mukin.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
