I Aneta Jovkovska si vigjanali bukjarni savi so kerel buti ko nevevakteske pučipa save so inkludisaren edukacija, religija, ruhjalipe, maškarreligijako dijalogo, manušikane nijamora thaj sansaresko tamiripe thaj si la majbut katar deš berš ekspiriensi ki akademikani siklana thaj buti ko biradžako sektori. Dženi si ki Alumni Asocijacija thaj buti ko Pravoslavnikano teologijako fakulteti ano Skopje sar docent, kaj so ikjarel dersija katar hristijanikani pedagiogija, religijaki metoduika thaj religijaki historija. Ko lako čhavoripe lako kher sasa paše dži Pravoslavnikani bogoslovija kaj so praktikane barili khelindoj ki laki avlija. O sikle katar kaja sikljovni sasa me avgo amala. O teme kataro pakjaipe sasa sakana ko amare lafikeripa, a me amala sakana dena sa man džovapi ko sa so ka pučav len. Gova sasa sebepi serioznikane te interesiriv man baši teologija, a kana alo vakti džanlem kaj ka hramosarav man ki teologija.
Si li ki Makedonijaki Ortodoksnikani khangeri diskusija baši džuvljengo hali andre ki Khangeri thaj lengo šajdipe te džan angle sar bukjarne ko khangerijake institucie?
Zaruri si te phenav kaj gasave diskusie majbut aven kataro džuvlja save so keren buti ko edukacijake ustanove ki Makedonijaki pravoslavnikani khangeri. Me kerdem pučarkeripe baši džuvljengi rolja ki Ortodoksno khangeri thaj ko sasuitnipe thaj o pučipe si li diskriminacija upral o džuvlja ki Makedonjaki pravoslavnikani khangeri. Mi kolegica Biljana Petkovska hramosarda ki tema “E Khangerijako asari ko čhelalipasko preveniripe upral o džuvlja”. Panda jekh profesorka ko Pravoslavnikano teologikano fakulteti ano Skopje, Marija Girevska, kerda pučarkeripe ki tema: e “E džuvljengi rolja ko tamiripe phurt baši maškarreligijako dijalogo ani Makedonija” ulavdeste baši educiripe teologora ani Makedonija lenge perspective thaj šajdipe te keren buti andre ko khangerija thaj ko pakjaipaske khedina.
Ko tumaro hramovipe Is There Discrimination Against Women by the Orthodox Church in the Republic of North Macedonia? (Si li džuvljengi diskriminacija rigatar katari Ortodoksnikani Khangeri ki Republika Utarali Makedonija?) phenen kaj sar džuvli teologutni savi so kerel buti ki Makedonijaki ortodoksno khangeri, horeste pakjal pe kaj o simantrakeripe so kerel pe e džuvljenge ko sasuitnipe naj len temeli ki Biblija.
Gndisarav kaj e biblijake stihora phandle e pučipasa baši romni thaj lake ruhjale preperipa e romeske zaruri si te interpretiril pe ko ruhi katar sasuitnipasko thaj kulturnikano concept ko lengo vakti, sar thaj ko bare fundavne načelija jakhdikhle ko Baro lil:avgo, džanlo si te zorarkerel pe kaj o murša thaj o džuvlja si jekhajekh kerde kataro Devel (Keripe 1:26-27; 5:1-2) thaj dujto, so agorutni resarin sakone hristijaneski (murša thaj džuvlja) zaruri si te ovel pe ko jekhajekhipe e Hristosesa (Rim.8:29; II. Kor. 3:18; 4:10-11; Gal. 4:19). Numa baši sahnodžovapi thaj analiza ko pučipe biblikano jekhajekhipe, nesave biblikaned tekstora sar so si I. Kor. 11:3-16; 14:34-35, Ef. 5:21-33; I Tim. 2:11-15; 3,1-12; Tit 2:3-5, I Pet. 3:1-7, zaruri si te analizirisaren pe thaj te haljoven pe prekal sikljovipe katar sahni Biblija.
I Ortodoksno khangeri vakjarel kaj si bezeh sakova keripe te negirisarel pe manušesko personako garvasjalipe thaj savi te si diskriminacija džuvljengi thaj muršenge upri funda poli. Numa ki historija si egzamplora save so sikaven kaj si diskriminacja upral o džuvlja. Kava si saikerdo ko konkluzie ko Maškarortodoksno simpoziumi baši džuvljako than thaj rolja ki Ortodoksno khangeri thaj o pučipe baši džuvljano ničalipe, kikerdo ko 30. oktombro dži 7. nivembro 1988, ko džaziri Rodos. O simpoziumi ikerdilo pali inicijativa katar ekumenijako patrijarho, a lije than arhijerija thaj eminentnikane teologora katar autokefalnikane Khangerija. Maškar o konkluzie katar kava simpoziumi si: “Trujal gova so sajdisara o faktora save so si tazdiva kaj ki Khangeri si jekhajekhipe ko sajdipe maškar murša thaj džuvlja, zaruri si te phena kaj sebepi manušikano kišlipe thaj došakeripe, o ortodoksna khedina naj sakana ko sa thana te oven ko šajdipe te crden o bilače idee, adetora, tradicija thaj sasuitnikane šartija, so praktikane kerda idiskriminacija ja e džuvljengo peravipe. Sar karana, o manušikano došarkeripe kerda praksa savi so niikjarel o čačutnikano Khangerijako naravi… I Khangeri zaruri si te dikhel o evidentora save so si ideje thaj aktivitetora ssve so nikorespondirisaren lake teologikane thaj ekleziologikane nsčelija, von iklile avral, thaj te ačile te ikjaren pes ki praksa, togaj gova šaj te interpretiril pe sar “džuvljengo degradiripe.”
Golese, te manglam te ova čačutne pakjavutne ko gova so sikavel o Baro lil, zaruri si te kera založba te kerel pe pošukar e džuvljako hali ko sasuitnipe ko arakhipe thaj sajdipe lengere nijamora thaj te oven aktivnikane ko prependžaripe lengo baro džipheripe ko dživdipe, ki kultura thaj ki khangeri. I Khangeri zaruri si te ovel avgo savi so ka kerel jekhajekh moljakeripa thaj jekhajekh nijamija maškar džuvlja thaj murša, dendoj arka te ciden pe o stereotipora thaj o predrasude te šaj te den šajdipe savorenge te keren te ovel len interes taro ekonomikano, socijalnikano thaj politikano bajroipe ko sasuitnipe.
Sar i interpretacija taro ulavde mesie kerela sa asari ko namukipe i dživli te lel than ko publicirime bukja thaj tiknjaripe lenge funkcie ki Ortodoksno khangeri?
E Pavleske bičalina ponekana kerena lafi direktnikano, a nekana indirektnikano, baši džuvljaki aktivnikani rolja. Sar egz. hramovindoj e Filipinconge o azreti apostol Pavle liparela e Evodija thaj e Sintihija, save so “kerena sa takati ko Evangelie…” kaske so alava, barabar e Klimenteske thaj o alava katar avera kolaborantora hramome si ko dživdipasko lil (Fil 4,2-3). O Apostoli Pavle istemalkerela o lafi “kolaborantora”, sose gova lafi si džanlipasa buti thaj leipe than na salde ko ruhjalo, numa thaj fizikane. I referenca dela šajdipe e drabarutneske te haljovel i džanli rolja e solduje džuvljenge ko kale kedinako dživdipe, lendoj anglo dikhipe taro apostoli Pavle baši sansarluko. Ni troma te bistra kaj, also lil Aktora katar hazreti apostola. E derseske vakeripa katar Evangelie šurarkerda ko Filipini kana “ko dive savato iklilam avral katar dizjake vudara premal i len, kaj so gndisardam kaj ka oven bogomolja. Bešlam thaj terdilam te kera lafi e kidime džuvljencar” (Djela 16,13). O teksti kontinuisarel te kerel lafi baši Lidija thaj laki čhaj (Aktora 16,14-15).
O resto reference kataro Pavle ko džuvljane alava arakhena pe ko Filemonesko kher e Apfijesa (Filemon 1,2) thaj i referenca ko Priskil thaj Akil (Rim.16,3-5; 1. Kor.16:19). Pobut džuvljenge liparipa kolaborantke thaj asistentke ki buti e apostoleske Pavle arakhela pe ko paluno kotora taro Bičalina dži ko Rimjanija. Deš katar bišuduj alava si džuvljane. Trujal gova, aso gndipe katar pobut pučarkeripaske manuša, duj majdžanle službe ja funkcie ko avgo hristijanikane kedina hramosarel pe džuvljenge – okoja e gjakonicaki Fiva thaj e appostoleski Junija. Aso antropologora, i Fiva lija šerutno alav “pokroviteli” ja arakhutno (προστάτις), poimi ulavde sasuitnipaske thaj ekonomikane pheripa ko gova vakti. O hazreti apostoli Pavle ni istemalkerel gova lafi eksidentnikane, numa soske e Fivaki rolja ki khedin sasa lidernikani.
Trujal gova, sar so si lipardo, o apostoli Pavle sasa le kolaborantke ko pockne khangerija, save so ko turli čhani dena sa dumo leske bukjake, si tekstora kaj so si vakjerde o percepcie thaj gndipe baši o aposoli Pavle kaj vov dela sa saporto e džuvljane diskriminacijake thaj patrijahalnikane percepcie structure thaj funkcie e khangerienge (1. Kor 14,34, Ef 5,22, Kol 3,18). Astardo si kaj ko gola thana vov reproducirisarel kodeksi ko kherurno vjavahari (Kol 13,18). Goala čhipote čhuvel bute pučarkeripaske manušen ko vakjeripe kaj o apostol Pavle ki nisavi čhipota ni sikavela sa mujalipe ko sasuitnipasko-politikano hali ko poro vakti., Ki khangeri palo o apostoli Pavle leske stavora dikhljaren pe ko turli čhanija ko turli hristijanikane kedina.Gijate but džene katar Ortodoksno khangeri vakjaren pumaro gndipe ko tekstora sar so si: “I džuvli ko mudripe te sikljol te ovel teleder. Numa e romnjake nimukav te sikljol thaj te ovel šerutni e romeske, numa te ovel mudro. Sose majangle si kerdo o Adam, a pala leste i Eva;OAdam nihohadilo, a i romni hohadili thaj kerdili došali; numa ka crdel pe golesgtar kana ka bijanel čhaven te ačili ko pakjaipe thaj ko kamipe thaj ka ovel ko rošalipe pe čestesa (poštenje)” (1 Tim 2,11-15). Gova teksti i khangeri lija le sar kanuni, so kerda te ovel na muklo e džuvljake te lel than ko publicirime butikeripe thaj aktivnikane te lel than ki savi te si khangerijaki funkcija. E džuvljaki jazija si te prandil pe thaj te bijanel čhaven, a jekhutni člhipota kaj so si muklo o celibate si te ovel monjahinja.
Aso feministikane studie thaj pučarkeripa baši Khangerijaki historija, čhinavipaski nukta baši e solduje polengi rolja ko Khangerijako dživdipe i o nakhipe katar katar kherutne kangerija ko publicirime barebine thaj bazilike. Evidenti katar kava iranipe si leibe kultna elementora katar trujalipe thaj leibe stavora thaj vjavaharija save so si astarde taro sasuitnipe. Ko jakhajekh vakti i Knangeri dikhela sa te našel, sebepi lako ačoipe, sa so šaj te holjarelo togajutno sasuitnipe. Maškar gola nijamora si thaj lako kompromisi baši rodeske rolje. Sebepi kamjabi thaj zorarkeripe i misionersko khangerijaki služba, but thaneske khangerija čhinade te astaren stereotipnikane stavora, simantrakerde konceptora pariteti thaj jekhajekhipe salde ko teoretikane pervazhora, numa na thaj ki praksa thaj ko ekspiriensi.
Ko savo čhani tumen dikhen keripe feministikano drabaripe ki ortodoksno tradicija ?
Ko phuvja kaj so si majbut ortodoksno džijani sakova džuvljano muvmento kerdilo thaj barilo biathinalo kataro khangerija. O politikane faktora kerde i evolucija katar purabali-ortodoksno teologijake minse te ovel sporo thaj turli katar Paščim. Maškar gova, sigende lije te den pe pučipa thaj rodipa katar nevevakteske ortodoksnikane teologutnja, a gola pučipa ko but si jekhajekh golencar so pučen o teologutnja kataro Paščim pobut katar dešberšipa. Sar egzampli e biblijako koncepti katar užo thaj na užo, e Pavleskeikalina save so keren lafi baši o mudripe thajh traipe anen dži gova te oven o romnja čute ko hali kana mangen diso te keren thaj lengo butikeripe ki kedin, paternikane dikhipa, save so ande o statusi katar na moljakeripe thaj džuvljengi izolacija, si kotor kataro pučipa save so o ortodoksikane teologutnja šurarkeren te phutren baši diskusija.
Fakti si, kaj trujal o reserve katar ortodoksno khangeri mujal o feministikano drabaripe e Bare lileske thaj Dersija, ko ortodoksipe sa panda si džuvljane hangoja, sar so si Elizabet Behr-Siegel. Voj si avgo savi so phutardeste čuta džanle pučipa baši džuvljaki rolja ki Khangeri, trujal gova so dpšakerena sa la kaj o liberalizmo ko lake stavora si nattidža katar lake protestantenge darhija.
Zaruri si te pendžara kaj o feministikane teologikane muvmentora thaj e nevevaktesko sumnale pučipasa save so den pe anglal i khangeri, si majbut šajdipa baši korkorikritika thaj introspekcija, nego dar. Ko agor o studioznikano pučarkeripe e ortodoksnikane darhenge savo so prelena le o teologutnja šaj salde kreativnikane te andarel ki nevevakteski teologikani minsa. O dijalogo si džanlo drom dži maškaršlesutno haljoipe.
Te si kataro centralnikano džanlipe o pučipe baši džuvljengo leibe than ko Khangerija savo poimiripe si e tradicijasa? Badankerela li i o ortodoksnikani tardicija e ortodoksnikane pakjaipasa?
Kataro centralnikano džanlipe e pučipaske baši džuvljengo leibe than ki Khangeri si e tradicijako pučipe. So si I tradicija thaj sar haljovel pe lako arakhipe? Aso I formulacija katar dat Džon Mejendorf, I tardicija si “historija katar šukar alusaripa so kerde len o manuša ko arakhipe e Devleske lafencar, dendoj džovapi ko specifikane historijake šartija thaj o trujalipe katar po vakti”. I tradicija karakterizirisarel muvmento katar “zor” mujal “energija”. Kana i te ovel gova I tradicija si čačutni thaj pučarkerel čhani koleste so uniisarel lake šerutne komplementarnikane karakteristike: džaibe angle thaj tergjoipe anglal Hristosko muj. Ko gasavo čhani , i tradicija ni haljovel pe bi te ovel anglunipe, kontinuirnikano sikljovipe thaj suštinako keripe majhor ko vjavahari katar specifikane problema tari sakoja doba. Džandoj angle te obvel čačikano Devleski mangin thaj vizitkerel okolen save lena than, zaruri si te koegzistirisarel e stavosa ja čhibjasa katar evangelisti Ivan e “ačaipasa” ko Hristos.I Khangeri si “purani” numa ko jekh vakti thaj “nevi”. Kaja dijalektikani percepcija but dživdikane si sikadi ko lil, “Bakrari” katar azreti apostoli Herme, kaj so i Khangeri si prezentirime sar uči kula savi so sakana tamirisarel pe thaj vazdela pe džipherindoj “rošalo bar”. O purane thaj o neve bukja džipheren pe thaj keren i Khangeri “dživdo tasviri infiniti ko vakti”.
Avere lafencar, telo Predeipe haljovel e Rošale Ruhesko džaipe ki Khangeri, kaj so lel than saklova kotor katar Hristosko badani, ko savo, lela thaj džidžanela o čačipe so šunela ki roš kartar Devlesko Havljaripe, a na ki roš katar manušikano lafikeripe. Kate klerel pe lafi bašo čačikano džanipe savo so avela katar devlikani Roš , “sose o Devel savo so phenda katar karanlijo te ikljol rošalipe, te rošakerel ko amare vile ko džanlipasko rošalipe e Devlesko baripe ko Isus Hristosesko muj” (2 Kor. 4,6). Salde gasavo džanlipe tromakerel e manuše katar simantrakerdi natura thaj konvencionalnikani historija: “ka pendžaren o čačipe thaj o čačipe ka tromakerel tumen” (Iv. 8,32).
I Khangeri si goja so arakhel o Predeipe, a o Predeipe sar vakerin si takatime i Khangeri te predel ko Ruhesko rošalipe so naj automatikano mehanizmi, numa šarti i Khangeri te kerel minsa baši čačipe. Anavjale gova naj sar diso so kera le sako dive savi si upri funda taro lipardo uniformiteti, sose ki goja čhipota o dživdipe ki Khangeri ka definirisara le sar statikno thaj ka našalel pe sakova šajdipe baši dinamikano vakeripe. O dinamikano karakteri kataro Predeipe, ki kombinacija katar lako sikljoipe thaj pučarkeripe, šurarkerindoj kataro tekstora ko Nevo zaveti kontinuirindoj pe e Khangerijake patrijahoncar, dikhindoj kaj si jakhdikhlo te šaj te phandel pe kaj von nisaikeren sistematikano sikljoipe baši džuvljengo leipe than ki khangeri. Trujal gova but khangerijake dada thaj hramarija gndisaren kaj i džuvli si hor dukhavdi pere sasuitnipaske halesa. Sar te si o džuvlja phandle maškar deklaracie katar Galačani 3,28: “naj muršano rodi ni džuvljano” thaj šartija baši lengo kulturnikano maškar.
Liparden o dokumenti Baši džuvljako than thaj i rolja ki ortodoksno Khangeri ikaldo 1988. Berš, kaj so maškar aver akahrel pe ko nevarkeripe ko “apostolengo niče gjakona”. Savo si o hali ki Utarali Makedonija baši iranibe gjakonesko niče? Si li o revitaliziripe historikano džuvljano niče gjakonke sar majuči nukta katar lako reformikani politika palo gova pučipe?
Avdive ki ortodoksno khangeri sa majbut del pe o pučipe baši iranipe e gjakonengo niče savo so egzistirisarela sa ko avga šelberšipa katar hristijanstvo sar socijalnikano servisi thaj arkaokolenge so si ko disavo bilačipe. Lošalipasa da amen gogji ki azreti gjakonka Teba katar Kenhreeski khangeri, sava so o apostol Pavle akharel la savorengi arkanutni, thaj leski da (Rim 16, 2); Hazreti Olimpija, gjakonka kataro 4. šelberšipe thaj e Ivaneske sumnakajale mujeski amalin, azreti Makrina , savi so sasa phen e azreti Vasilij Veliki; Azreti Nona gjakonka katar 4. šelberšipe thaj romni e azreti Gorgonij, gijate si kerdo o niče kataro gjakonke. Ulavdeste si falime sebepi lako mangipe upral o Hristos thaj sikljovipe o Baro lil. Palo gova so dikhla pe čhaven thaj pe familija, phutarda po kher e čorolenge. Azreti Teosevija, i romni katar azreti Grgur katari Nisa, kerdi si gjakonka sigate palo gova so lako rom kerdilo episkopi 371. Berš Da amen gogji thaj ki azreti Irina savi so ko 9.šelberšipe katar carigradesko patrijarho Metodij kerdili gjakonka ki khangeri ki Aja Sofija. Ulavdeste si džanlo o egzampli kataro azreti Nektarija Eginsko savo so 1911. berš ko džuvljano manastiri ko džaziri Egini kerda duje gjakonke. Ko gova konteksti ko Maškarortodoksnikano simpoziumi ikjardo ko Rodosi 1988. berš andi si konkluzija kaj si zaruri te dživdisarel pe palem o gjakonipe katar apostolengo vakti. “Ki ortodoksno khangeri nikana najsa sahno muklo, trujal gova so gndila sa pe kaj najlestar zaruripe.Si but evidentora katar apostolengo vakti katar patristikane, kanonikane thaj liturgijaki tradicija ko vizantijako vakti (thaj avdive) kaj kava niče sasa but sajdime. Gasavo bijandipe sasa pozitivnikano džovapi ko bare zaruripa thaj rodipa katar nevevaktesko sumnal ko pobut thana. Gova ka ovel maj istemalkerdo kana e gjakonengo niče (gjakonja thaj gjakonutne) ko sa o thana ka dživdisaren ko lengo haingalo servisi, buvljarindoj pes thaj ko sasuitnipaske umala, ko ruhi katari drevnikani tradicija thaj sar džovapi ko sa majbare zaruriba ko amaro vakti. Gova čini nitromal te simantrakerel pe salde ko devlesko servisi ni pa dikhel pe sar transferi basamakoncar baši ‘džaipe angle’ ki učeder digra ko sveštenikora”, ačol ko konkluzie katar kava Simpoziumi.
E Makedonijaki ortodoksno khangeri, sar thaj avera ortodoksna khangerija, dikel o zaruripe baši služba gjakonutne, ko umala sar so si pastoralnikano arakhipe, pakjaipasko vigjani, Khangeriengi misija thaj manušikano kamipe, ponodoringate nasvalengo thaj čorolengo arakhipe sa majbut o Khangerija te oven istemalkerde e jerienge save so našalde čhave, familijako čhelalipe, kinobikinipe manušencar thaj avera traumake oblikora. Nevarkeripe ko gjakonengo niče ki Ortodoksno khangeri šaj te sikavel e džuvljengo garvasijalipe thaj te del angigaripe baši lengo deipe ko sa anglal iparde službe. Numa ki praksa katari nevevakteski Ortodoksno khangeri, sa panda ačol sar lači ideja.
Savo asari kerel e Makedonijakere ortodoksno khangerijaki aftokefalnost ko džuvljengo hali, lengo dikhipe thaj e leibe than ki khangeri?
O ortodoksna teologutne ko palune dešberšipa pumare hramovibaskere bukja thaj leibasa than ko sumnaleske teologijake forumora intenzivnikane keren te sikaven e džuvljengo deipe thaj lengo butikeripe ko khangerijako dživdipe. O angigaripe e Makedonijake ortodoksno khangerijake sa o ortodoksna kedina, simpozijumija thaj forumija si phutarde baši ortodoksna teologutne katari Makedonija. Lendoj than ko gola akademikane kedipa, e makedonijake ortodoksna teologutne šaj te den pumaro džipheripe ko buhlo ortodoksno rotalipe, thaj te ovel len kolaboracija avere ortodoksno teologutne thaj teologora katar avera ortodoksna khangerija palo ulavde pučipa džanle baši sahni ortodoksno kedin.
So gndisaren baši avutnipe e tradicionalnikane hristijanikane edukacijake generalnikano, napal thaj ortodoksno ki akademijaki kedin?
E statutesko pučipe thaj e teologijaki rolja ulavdeste ki ortodoksno teologija ki edukacijaki umal, dureste nakhel o tang specijalizirime interesa katar teologikane sikljovne Ortodoksno khangeri ja avera pakjaipaske dinija. Gova si phandlo amare sasuitnipaske bajroipasa. E geopolitikane bukjencar savencar so arakha amen sikaven kaj si amenge zaruri sigutne sistematikane napija te kerel pe iranipe ko aksesi, ruhjalo, moralnikano thaj dizutnengo terbijati thaj pakjaipoasko than ki edukacija. Našti te simantrakera amen salde ko savali te sikava sajdipe premal i tradicionalnikani religija sar čhani taro tolerantnikano barabarutno dživdipe ko multikulturnikano maškar. Kava aksesi si but purano.
Anglal amende, profesora, si but pharo savali: ko studentora te kera jeh moljakerdo dikhipe, kerindoj intelektualnikano thaj ruhjalo maškar ko sasuitnipe so ka šaj te sikaven mujalipe. Golese i zaruri te revidirisaren pe o sereotipe kataro “sekularizmi” save so si amenge čute thaj nimukel o pakjaipasko dini te ovel ki edukacijaki umal. Avdive naj ulavibe te na ovel religijaki edukacija ko religijake sikljovne, kava ekspiriensi rodel buvljaripe, distribucija ko avera nivelora thaj edukacijake oblikora. O paluno kerl aver zaruripe baši vigjanalo, metodologikano thaj kadaresko zoralipe – vakjarav baši teologikano kadari.
Trujal gova i teologija si ulavdo than maškar dineske thaj maškarreligijake komunikacie but džanle, dijalogo specifikane formatesa. Buvljarindoj kava baši dijalogo naj salde ko interes e tradicuionalnikane religienge, numa si thaj ko interes e raštrake. Ko gova o nivelo katari diskusija thaj o nivelo katari interakcija, ki tradicionalnikani religija, čuti si ko jekhutno moljakeripe amaro nacionalnikano jekhipe thaj sasuitnikano solidariteti, athinol si li džanlipe thaj teologijako kadari hazri baši gasavo dijalogo inkludirindoj thaj e Khangerijako džuivdipe thaj pakjaipaske kedina, save so si len autoriteti thaj asari. Sar profesorka ko Ortodoksno bogoslovijako fakulteti ano Skopje, kerav takati kamjabale te dav džovapi ko kala džovapjale savalija.
Kale tekstesko ikalipe si dendo dumo katar Agencija baši elektonikane medie ko pervazora e programake baši žurnalistikano vazdipe
