O trito Kongresi e Romanjengo thaj Romengo ikjardo katar 30. septembro dži 2.oktombro 2022. berš sikada kaj o terne roden than kaj so ka ašundol pe lengo hango thaj kaj but lače pendžaren o problemora ki romani kedin thaj ko buhlo sasuitnipe, te dikhen gova so naj ko sasuitnikane politike save so vjavaharisarel pe lenge thaj kaj mangena te arakhen činavina . Anglal sa von korkori lije than ko temengo alusaripe thaj dersutne save so e Kongresesko Organizacijako odboro čuta ki agenda pali so kerela sa pe o bukjarno kotor.
Prof. dr. sc. Aleksandar Racz katar sastipaski politehnika ano Zagreb hazri kerda dersi baši Romani historija -ko sam thaj katar avilam thaj Edukacijakon džanlipe e terne Romanjenge thaj Romenge . Ko pe dersija dija thaj aktualnikane teme kerindoj paralele avdisutne thaj neve vakteske egzamplora phandle e Romnge halesa ko sasuitnipe, integracija, politikani participacija thaj romanipe, thaj sar sakana ko dersija dela sine thaj ulavdi dinamika so o terne samasa šunena sa.
O Sociologo mr.sc. Suzana Kunac kerda lafi bašo Romengo pogromi (paldipe)kerdo prekal historia čhivindoj akcenti ki Dujto sumnaleski mareba thaj i E Romengi Politikani participacija
ko konteksti e romengere nijamija sar nacionalnikano minoriteti. I Kunac phenda kaj ko kava Kongresi e konmunikacijake veštine thaji politikani participacija sasa šerutne teme thaj sode si von džanle, na salde ko keribe o politikano than numa thaj bašo sakodivesipe, baš sakodivesko vjavaharipe ki kedin.
O teoretikano kotor prekal praktikane bikjarne kamre ko kupe vakjarda len mr.sc. Andrijana Parič, a o teme astarena sa: Khuvin ko komunokacijake veštine thaj sose si von džanle ko politikano procesi, Khuvin ko alusaripasko procesi bašo konsilij e romane nacionalnikane minoritetenge-prezentacija e proceseske, nijamija, dajatve thaj džovapjalipe, Fundavne vjavaharija ko čhingara thaj veštine bašo čhingarenge transformacie thaj Fundavne lafikeripa: interes/zaruripe, gndipe, mesažora, metode thaj rolje e tritone rigake. Manglem e terne romenge thaj romanjeng te pašakerav lenge o apsraptikane politikane procesija save so von nitrobul te džanen len, a baši romani kedin si but džanle, phenda i Rarič:
Gova si umal kaj so von si zaruri te keren bukji barabar pumare politikane reprezentencar thaj politikane badanora. Zaruri si te dikhen te len than ko Konsilij romane nacional minoritetnge , ko komune ko dizja thaj županie. O dersija thaj o bukjarne kamre so kerdem len ko pervazija katar o Kongdesi dikhlem o teoretikane džanlipa te anav lenge prekal praksa te šaj majkolaj te sikljono pojmora sar so si konsiji politikani participacija.
Plesutne egzamplesa thaj praksa kerda lafi e saboresko reprezento Veljko Kajtazi savo so e ternenge vakjarda po politikano ekspiriensi thaj džanle komunikacijake veštine baš kamjabalo politikano šerutnipe.
Organizacijasa thaj bukjasa ko kava Kongreso o terne sikade kaj šaj te organizirisaren gasave čipote, te alusaren teme thaj dersidejutne thaj aktivnikane te len than thaj te sikaven pumaro ekspiriensi katari politikani praksa thaj pumare komunikacijake veštine, phenda e saboresko reprezento Veljko Kajtazi. Ko poro dersi phenda kaj i politika si phirnipe savo sar sa avera phirnipa sikljol perekal praksa, kaj so o ideala thaj resarina si džanleste realizirime. Golese zaruri si baro takati thaj phutaripe te sikljol pes neve džanlipa thaj veštine, phenda o Kajtazi.
O koncepti katar kongreseski strategija agorkerda vežbasa kaj so keda pe simulacija e alusaribaske proceseske baš Konsilij e romane nacionalnikane minoritetenge , šurarkerda o avgo dive panelencar katar misafira Nenad Brkič, Anita Dalipi thaj Tefik Mahmut thaj lafikeripe e dženencar katar Kongresesko organizacijako odboro Anesa Šabani, Ardijan Gaši, Leo Oršuš, Mirvet Gaši, Talita Jašerevski thaj Senad Bajrič. Kala terne romane aktivistora panda jek drom sikade pumare organizacijake šajdipa te šaj te pendžaren o zaruripa thaj te šaj te den arka pumare ekspiriensesa thaj egzamplosa sar so dikhla pe ko avgo paneli- Cafe e dženencar katar Organizacijako odboro.
Te pendžaren pe o kapaciteta maškar o terne si džanlo baši inkludiribe čhave thaj terne ko edukacijako sistemi thaj golesa te kerel pe funkcionalnikano o aksesi ko sasljaripasko servisi, socijalnikane beneficie thaj o šajdipa baš bukjarnipe. Zaruri si te istemalkerel pe lengo potencijali na salde te keren pe neve politikane inicijative bašo politikano thaj ekonomikano bajroipena salde lengere kedinenge, numa thaj keribe turlipe thaj našalipe homogene strukture thaj putaripe sahno sasuitnipe personenge save so si len turli bekraundi.
